Istrabenz

Medij: Nedeljski dnevnik Avtorji: Glavič Bojan Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih
Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 24. 01. 2010  Stran: 13

KAJ JE OSTALO OD SLOVENSKE PRI(H)VATIZACIJE (3)

Horuk v nove razprodaje

Vlada razmišlja o novem valu privatizacije, v katerem bi prišli na vrsto še državni deleži v najpomembnejših slovenskih podjetjih. Strokovnjaki opozarjajo, da z novo privatizacijo ne smemo tako hiteti kot s prejšnjo, a se zdi, da se nekaterim v vladi znova zelo mudi.

Medtem ko zmagovalci slovenske privatizacije kupujejo najdražje vile v St. Moritzu in še kje, velika večina Slovencev pas praznimi žepi ugotavlja, da jim od skupaj ustvarjene družbene lastnine ni ostalo prav nič, vlada zdaj mrzlično razmišlja o še enem valu privatizacije. Slednji seveda ne bo mogel biti tako velik kot cunami iz devetdesetih let, saj v državni lasti še zdaleč ni ostalo toliko premoženja, kot ga je bilo na voljo ob prvi množični privatizaciji. Kljub vsemu bo to spet lepa priložnost, da si bo kdo omastil brke, večina državljanov pa se znova obrisala pod nosom in postala še bolj gola in bosa.

Vprašljivi učinki

Tistemu, ki že zdaj nima nič, ni moč še česa vzeti, se morda kdo tolaži. O, pa je moč. Posredno sicer, a še kako oprijemljivo in občuteno. Privatizacija oziroma prodaja državne lastnine je priljubljen ukrep marsikatere vlade, kadar želi polniti proračunsko luknjo. Poteza je na prvi pogled res videti elegantna in neboleča, a težava je, da lahkomiselne prodaje dobrih podjetij že v naslednjih letih praviloma' prinesejo še večje luknje, ki jih še teže zapolniti. Država namreč ne more več računati na redni pritok dividend za svoj lastniški delež, tudi davčni prihodki se zaradi odtekanja dobičkov v zasebne roke in v tujino radi zmanjšajo. Tega sta se v teh kriznih časih dodobra zavedli tudi naši sosedi Madžarska in Hrvaška, ki sta se znašli na robu bankrota, luknje pa ne moreta polniti niti s prodajo podjetij, saj sta jih izpustili iz rok že v prvem valu privatizacije (ko si je z nepreglednimi razprodajami državne lastnine in provizijami polnil žepe tudi marsikateri politik).

Medij: Delo - FT  Avtorji: Tomažin Matej Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Priloga FT
Datum: 18. 01. 2010 Stran: 12

Dolga leta so mesta vodilnih uslužbencev pomenila enosmerno ulico, kjer so imenovani samo dobivali. S tožbo Intereurope zoper nekdanjo upravo pa so se razmere malo obrnile.

Vzpostavila se je dvosmerna ulica. Signal, da so vodilna mesta izpostavljena tako nagradam kot tudi morebitnim kaznim, je zelo dobrodošel, saj prispeva k selekciji prihodnjih menedžerjev. Pričakujemo lahko, da bomo med vodilnimi zaznali manj pasivnih ljudi, katerih osnovni cilj je ohraniti status quo oziroma ne biti aktiven, da slučajno ne narediš napake. Le tako si poleg privatizacijskih olastninjenj razložimo pojav, da slovenska podjetja v zadnjih petnajstih letih niso bila dovolj dejavna pri razvoju ter širitvi na tuje trge. Posledice danes plačuje celotno gospodarstvo. Kako se bo razpletla tožba Intereurope, bo seveda pokazal čas, dejstvo pa je, da se je s tem odprl novi niz iskanja pravice.

Če pogledamo Istrabenz, lahko ugotovimo, da so mali delničarji še pred preklicem januarske skupščine zahtevali, da se na dnevni red uvrsti točka »Imenovanje posebnega revizorja in vložitev tožbe za povrnitev škode«. Mali delničarji so predlog pojasnili s tem, da je prišlo do očitne kršitve in opustitve dolžnosti ravnanja uprave v skladu z načelom vestnega in skrbnega gospodarstvenika. Nekdanji predsednik uprave je namreč zaradi skritega lastništva in tihega lastniškega obvladovanja družbe povzročil pojav očitnega nasprotja interesov in tako sprejemal odločitve, ki niso bile vedno v interesu družbe oziroma vseh delničarjev.

Medij: Delo  Avtorji: Šuligoj Boris  Teme: Sklici skupščin delniških družb
Rubrika / Oddaja: Dogodki dneva  Datum: 16. 01. 2010  Stran: 3

Maratonska seja nadzornega sveta dr. Bogdan Topič je že po nekaj urah razprave nadzornikov odstopil - Novi predsednik upa, da so bliže prostovoljni poravnavi - Delal bom v interesu lstrabenza, pravi Berločnik

Koper - Predsednik uprave lstrabenza dr. Bogdan Topič je v četrtek popoldan na maratonski seji nadzornega sveta odstopil, nato pa so za šest let izglasovali novo upravo, v kateri bo predsednik Tomaž Berločnik in član Rudi Grbec.

Sklep o zamenjavi uprave so sprejeli po tem, ko so med obravnavo poročila o delu uprave v drugi polovici leta 2009 ugotovili, daje prejšnja uprava uspešno opravila zastavljeno nalogo, saj je preprečila stečaj koprskega holdinga.

Proti zamenjavi stare uprave sta bila le nadzornika, ki predstavljata NFD Holding. Zoran Boškovič je odšel s seje nadzornega sveta po petih urah. Zamenjavo uprave so podprle tudi tri predstavnice zaposlenih.

Zakaj so kljub pozitivni oceni dela uprave zamenjali predsednika, nam včeraj nihče ni jasno odgovoril. Sklepamo lahko, da so nadzorniki ocenili Topičevo vodenje kot premalo zaupanja vredno. »Nadzorni svet je ugotovil, da je uprava uspešno izpeljala pogajanja z bankami, kar je bila njena glavna naloga,« je dejal Janez Grošelj, predsednik nadzornega sveta.

Medij: Dnevnik Avtorji: Rankov Suzana,Tanackovič Tatjana Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 14. 01. 2010 Stran: 19

Koper - Predsednik uprave Istrabenza Bogdan Topič ne vidi nobenih razlogov, da bi ga nadzorniki na današnji seji nadzornega sveta razrešili s položaja predsednika uprave. Pravi, da svoje delo opravlja dobro in bi si med oceno od ena do pet podelil oceno med tri in štiri. Povsem neulemeljeni pa se mu zdijo očitki, da bi ga utegnili zamenjati zato, ker je preklical februarsko skupščino, kot smo razkrili včeraj.

Spomnimo, daje Istrabenz 16. decembra lani sklical skupščino, ki naj bi bila 9. februarja letos in na kateri bi glasovali o dokapitalizaciji, pri kateri bi izključili prednostno pravico obstoječih delničarjev. Dokapitalizacijske delnice bi vplačal zgolj Petrol in s tem zadostil eni od zahtev bank upnic Istrabenza za dogovor o prostovoljni poravnavi. Ta je na koncu sicer padel v vodo, toda v Petrolu načrtujejo, da bi v kratkem z bankami obnovili pogovore o prostovoljni poravnavi, s čimer bi se poskušali izognili razprodaji Istrabenzovega premoženja. Uprava Istrabenza je 24. decembra skupščino preklicala.

Medij: Finance Avtorji: Sovdat Petra Teme: Sklici skupščin delniških družb Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 14. 01. 2010 Stran: 4

Je razrešitev Topiča z vrha Istrabenza neizogibna? Se že snujejo tudi zamenjave nadzornikov?

Pred današnjo sejo nadzornikov Istrabenza se čustva razplamtevajo na vseh straneh: predsednik uprave Bogdan Topič se brani, šef Petrola Aleksander Svetelšek mu ne zaupa, član uprave NFD Holdinga Zoran Boškovič pa meni, da Petrol vnaša samo zmedo.

Topič si za delo v Istrabenzu od lanskega aprila daje osnovnošolsko oceno tri do štiri, razloga za odhod ne vidi. Pravi, daje pri bankah preverjal, ali mu res ne zaupajo, in da nezaupanja ni začutil. Prav tako ne pri največjem lastniku Istrabenza Petrolu. Še več, računal je, da mu bodo lastniki po koncu enoletnega mandata dodelili polnega, petletnega. Novinarjem pa je potrdil, daje bil Svetelšek nezadovoljen z njegovim umikom sklica nove dokapitalizacijske skupščine, ki bi moralabiti februarja. Napovedi o njegovi razrešitvi so, dodaja, »frustracija nekoga«. Koga, ni povedal.

Medij: Podjetnik Avtorji: Tomažin Matej Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 12. 01. 2010 Stran: 51

Medtem ko politiki govorijo o koncu recesije, je že jasno, da bo okrevanje gospodarstva trajalo dolgo in da ne bo videti kot enosmerna cesta. Še nas čakajo preizkušnje.

Borzno leto 2009 se je izteklo in že sedaj lahko govorimo, da tega leta še dolgo ne bomo pozabili. V bistvu se je lanska letnica zapisala ob bok znamenitim letnicam, kot so 1929, 1987 ali pa 2000, ko smo bili priča velikim borznim zlomom, katerih posledice se je čutilo še dolgo.

Opisati leto 2009 vsekakor ni preprosto, kajti zgodilo se je skoraj vse, kar se lahko na borznem trgu zgodi. Od panike, ki smo jo zaznali v začetku leta, pa do izjemnega optimizma, ki smo ga beležili v zadnjih mesecih. Od negotovosti, kam bo segla recesija, do prepričanosti centralnih bankirjev, da rešijo svet z radikalnimi ukrepi. In če so ti ukrepi na prvi pogled delovali, lahko zagotovo pričakujemo pestro, v določenih pogledih tudi negotovo leto 2010. Finančna kriza je namreč marsikomu odščipnila del plače, če ne celo službe. S tem je dodobra premešala ozračje, v katerem živimo in delamo, hkrati pa postavila novo izhodišče, ki ga bo treba prej ali slej upoštevati. V tej smeri lahko sklepamo, da bo čas nizkih obrestnih mer minil, plačati pa bo treba tudi račun mnogih vladnih subvencij. Tako višje obresti kot tudi višji davki bodo na potrošnika delovali negativno, zato se trenutnemu optimističnemu vzdušju ne smemo povsem prepustiti, kajti presenečenj še ni konec.

Obrestne mere bodo rasle

Medij: Manager Avtorji: Humar Bojana Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah
Rubrika / Oddaja: Problem & rešitev Datum: 06. 01. 2010 Stran: 53

Med 500 največjimi podjetji, bankami in zavarovalnicami smo pogledali, katerim predsednikom uprav se letos izteče mandat. V bančnem sektorju bo pravo volilno leto.

Letos se obetajo zamenjave predsednikov uprav v okoli desetini 500 največjih podjetij po čistih prihodkih od prodaje in v skoraj polovici bank. Zanimivo bo spremljati kadrovanje v državnih podjetjih oziroma to, koliko bo Slovenija spoštovala smernice OECD (vstop v to organizacijo je napovedan za prvo polovico leta) o jasnih in transparentnih postopkih kadrovanja družb v državni lasti. V skladu z novim kodeksom upravljanja javnih delniških družb in zakonom o gospodarskih družbah bodo lahko o politiki prejemkov uprave odločali delničarjina skupščinah. To je bilo doslej v domeni nadzornikov, ker pa so plače in nagrade managerjev zlasti v zadnjem času dvigovale precej prahu, marsikaterega novega direktorja najbrž čakajo trda pogajanja.

Tudi po Debeljaku in Finkovi Debeljak in Finkova

Konec leta poteče mandat predsedniku uprave Mercatorja Žigi Debeljaku. Po mnenju poznavalcev naj bi gladko dobil še enega, saj ima vse niti v rokah - glede nadzornikov, politike in potencialnih novih lastnikov. Nov nadzorni svet naj bi bil prijaznejši do njega, saj v njem sedita tudi njegova nekdanja mentorica Jadranka Dakič in predsednik VZMD Kristjan Verbič, ki naj bi mu bil tudi zelo naklonjen. Predvsem pa naj bi imel na svoji strani, potem ko sta se oba zoperstavila Bošku Srotu, predsednika NS Roberta Šego. "Pod nadzorom" ima, kot kaže, tudi potencialne nove lastnike.

Medij: Finance  Avtorji: Kenda Albina,Sovdat Petra Teme: Mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja  Datum: 29. 12. 2009  Stran: 25

INVENTURA Da, jasno nam je, da destletja še ni konec, a zdaj ko se tako lepo preveša v zadnje leto smo poiskali 20 ključnih dogodkov, ki so iztekajoče se desetletje zaznamovali doma in v svetu.

Pok pikakomovskega balona Na prelomu v iztekajoče se desetletje je bil najbolj vroč pojem »nova ekonomija«. Čeprav je bilo spletno poslovanje še v povojih in je veliko družb bolj jezdilo na pikakomovskem valu, kot da bi imele res dobre poslovne načrte, je vera v potencial spleta spodbudila veliko, špekulativno rast tečajev delnic internetnih podjetij. Vrednost tehnološkega indeks Nasdaq se je na obratu tisočletja v letu dni podvojila, januarja 2000 pa je presegel pet tisoč točk. Spomladi tega leta je špekulativni balon počil, kar je zatreslo trge in spodbudilo velike naložbene izgube.