Stanje v Sloveniji je slabše, kot je bilo pred osamosvojitvijo
NatisniMedij: Delo - FT Avtorji: Bavčar Igor Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Priloga FT Datum: 22. 02. 2010 Stran: 9
Igor Štemberger, prvi mož Ilirike, je v pogovoru za Delo FT, 15. 2. 2010, dejal, da je »bil Petrol leta 2007 izrabljen kot pomoč pri privatizaciji Istrabenza«, in sicer tako, »da je objavil prevzem Istrabenza, s tem blokiral 30 odstotkov prostih delnic Istrabenza, za katere upravi Istrabenza ni bilo treba zagotoviti lastnega denarja, ki ga ni imela«. To ni res.Uprava Istrabenza se ni ne s Petrolom ne z vlado nikoli dogovarjala o prevzemu Istrabenza.
Soglašam pa z Igorjem Štembergerjem, da je bilo v zvezi s Petrolovim prevzemom Istrabenza, nekaj »hudo narobe«. Že takrat sem se javno spraševal, kaj bo Petrolu koristil prevzem Istrabenza, holdinga z razvejano strukturo naložb, kjer je največ sredstev vloženih v prehrano in turizem. Predsednik nadzornega sveta Janko Kosmina je prevzem označil za sovražen. Petrol je svoje sovražne namene jasno pokazal z vsemi dejanji, ki so sledila njegovemu neuspelemu prevzemu. Naj spomnim na izplačilo izjemnih dividend, zahteve za izredno in posebno revizijo, predloge za zamenjavo članov NS itd.
Če bi Štembergerjeve trditve, za katere sicer sam pravi, da »nima dokazov«, držale, potem bi bili obe podjetji danes najbrž tudi že prevzeti, pa nista. Zdaj le interpretira dogodke za nazaj, očitno za neke druge namene in povsem brez osnove. Zato tudi govori, kot da je Petrol res nameraval kupiti le 30 odstotkov, in ne pove, da bi se na Petrolov prevzem lahko odzvala večina od 17 odstotkov malih delničarjev in vrsta drugih vlagateljev, pa se niso, kljub ceni 110 evrov za delnico. To bi Petrolu zagotovilo nadzor nad družbo in od »pomoči« upravi Istrabenza ne bi ostalo nič. Igor Bavčar
