Center Naložbe
Priznanih 81,2 milijona terjatev upnikov Centra Naložb
Medij: Finance Avtorji: M. W. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Na kratko Datum: 15. 04. 2010 Stran: 6
V prisilni poravnavi mariborske finančne družbe Center Naložbe (CN) - ta sodi med družbe, prek katerih je nekdanji prvi mož Pivovarne Laško Boško Šrot poskušal speljati prevzem pivovarne -je skupno 13 upnikov prijavilo za 90 milijonov evrov terjatev. Od tega je upravitelj Aleksander Simon priznal za 81,2 milijona evrov terjatev, izhaja iz včerajšnje objave na agenciji za javnopravne evidence in storitve (AJPES). Večino priznanih terjatev, za 56,8 milijona, imajo družbe, povezane s Skupino Laško; Radenska (25 milijonov evrov), Pivovarna Union (19), Fructal (6,5), Pivovarna Laško (6,2), Kolonel (5,4) in Delo (0,5 milijona).
Terjatve sta prijavili dve banki; upravitelj je celovškemu Hypu priznal celotno 12,2-milijonsko terjatev, državni NKBM pa je od prijavljenih 6,5 milijona priznal 6,26 milijona terjatve. Inštitutu IECD Maribor, katerega družbenika sta profesorja Borut Bratina in Dušan Jovanovič, je upravitelj priznal le 2.400 evrov ali četrtino terjatve, ker da ni »materialnih dokazov o opravljeni storitvi«. Čeprav ima CN 33.230 delničarjev, največji je Kolonel, pa razen dveh noben ni prijavil terjatev iz naslova neizplačanih dividend (4,17 evra za delnico). Kristjan Verbič iz Vseslovenskega združenja malih delničarjev je slab odziv pojasnil s »tehtanjem med realnimi možnostmi, da dividendo dobijo, in s stroški«.
Med skrivnostnimi financerji Verbičevega VZMD tudi Šrotov Infond Holding
Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik
Datum: 15. 04. 2010 Stran: 20 Foto: Jaka Adamič
Eden od skrivnostnih financerjev Vseslovenskega združenja malih delničarjev (VZMD) Kristjana Verbiča je bil tudi Infond Holding, preko katerega je Boško Šrot do srede minulega leta obvladoval Pivovarno Laško.
Infond Holding, ki je konec minulega leta končal v stečaju, je VZMD plačal kar okoli 20.000 evrov za organizirano zbiranje pooblastil. Prav pooblastila, ki jih je zbral VZMD (3,5 odstotka vseh delnic), pa so se na skupščini decembra lani izkazala za ključna, saj brez njih predlog za dokapitalizacijo Infonda Holdinga ne bi dobil zadostne podpore (75 odstotkov celotnega kapitala).

20.000 evrov vreden račun za zbiranje pooblastil, ki jih je za decembrsko skupščino Infonda Holdinga zbral VZMD Kristjana Verbiča (desno), je plačal kar Infond Holding, ki ga je tedaj vodil Pierpaolo Cerani (levo). Le dva meseca kasneje sta si Verbič in Boško Šrot po navedbah časnika Finance v istem času privoščila krajši dopust v Braziliji, kjer sta celo prenočevala v istem hotelu.
Poslovno sodelovanje med Infondom Holdingom in VZMD je za Dnevnik potrdil tudi stečajni upravitelj Infonda Holdinga Marko Zaman, ki pa podrobnosti ni želel komentirati. »O tem sodelovanju bom v nadaljevanju stečajnega postopka obvestil upnike,« je pojasnil Zaman in dodal, da bo v primeru kakršnih koli nepravilnosti ustrezno ukrepal (izpodbijal posel oziroma prerekal terjatev, op. p.).
Kako je Infond Holding sploh plačal za storitve VZMD, če pa je imel vse od avgusta lani blokirane račune pri vseh slovenskih bankah, ni znano.
NKBM hoče izvršbo zoper Laško
Medij: Večer Avtorji: Sta Teme: Gospodarstvo Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 14. 04. 2010
Ljubljansko okrajno sodišče je v petek sprejelo sklep, s katerim dovoljuje upniku Novi kreditni banki Maribor (NKBM) izvršbo zaradi izterjave 6,5 milijona evrov zoper dolžnika Pivovarno Laško. Laščani so namreč pred letom dni zastavili 345.304 delnic Radenske za zavarovanje posojila, ki ga je družba Center naložbe pridobila pri NKBM.
Pogodbo o zastavljenih delnicah Radenske je podpisal nekdanji direktor Pivovarne Laško Boško Šrot. Laščani že napovedujejo, da bodo v zakonskem, osemdnevnem roku vložili ugovor na sklep o izvršbi, saj menijo, da obstajajo razlogi, ki preprečujejo predlagano izvršbo, je Pivovarna Laško včeraj sporočila prek spletnih strani Ljubljanske borze.
Kot se je izvedelo iz virov blizu Pivovarne Laško, je postopek o uresničitvi pogodbe o zastavi nematerializiranih vrednostnih papirjev voden napačno. Delnica Radenske je namreč vredna okrog 10 evrov, kar pomeni, da je predmet izterjave vreden 3,4 milijona evrov. V Pivovarni Laško se tako sprašujejo, kako je NKBM prišla do zneska v višini 6,5 milijona evrov.
(Ne)konkurenčne Slovenija
Medij: Kapital Avtorji: Taškar Beloglavec Bojan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 12. 04. 2010 Stran: 22
Gospodarska rast v Sloveniji naj bi znašala 0,6 oz. 1,3 %
Stečaji temeljito obremenjujejo slovenska sodišča, ki so lani obravnavala skupaj nekaj več kot 1.200 postopkov zaradi insolventnosti. Največje bilo osebnih stečajev - več kot 700, sledijo pa stečaji podjetij - 450.
Skromnejša rast. Slovensko gospodarstvo naj bi po zadnji napovedi Urada za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) letos doseglo 0,6-odstotno rast. Urad je torej oceno v primerjavi z jesensko znižal kar za tretjino. Prav gradbeništvo pa je tisto, ki višjo rast preprečuje. UMAR je z vsako napovedjo gospodarskih gibanj za letos bolj pesimističen. Nemška vlada je nasprotno v zadnji januarski napovedi gospodarsko rast za letos zvišala z 1,2 na 1,4 %. Slovenija naj bi torej letos rasla več kot polovico počasneje kot Nemčija, na katero je slovenski izvoz najbolj vezan. Ker izvozu kaže bolje, je gradbeništvo, ki predstavlja pomemben delež BDP-ja, očitno v resni recesiji.
Po mnenju analitikov iz Banke Slovenije se Sloveniji obeta zmerna gospodarska rast. Obseg BDP-ja se bo v tem letu povečal za 1,3 %, v letu 2011 pa za 1,8 %. Stopnja inflacije bo letos dosegla 1,6 %, v prihodnjem letu pa 1,4 %. Po predvidevanjih bosta letos osebna potrošnja in javna poraba stagnirali, pri čemer se lahko prva celo zmanjša, druga pa malo poveča. Za investicije v Banki Slovenije pričakujejo, da bi se letos lahko povečale za 2,6 %, izvoz naj bi se povečal za 5 %, uvoz pa za približno 3 %.
Kolikšno oškodovanje Jadranske pivovarne
Direktor Centra Naložb Bojan Rajer upa, da se bo do 1. julija našel investitor, ki bo želel družbo dokapitalizirati za 74 milijonov evrov.Borzne družbe lani z več kot milijardo evrov odpisov in oslabitev slabih naložb
Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 03. 04. 2010 Stran: 19

Družbe, ki jih vodijo oziroma so jih vodili (od leve proti desni) Draško Veselinovič (NLB), Saša Fajs (Center Naložbe), Andrej Lovšin (Intereuropa), Boško Šrot (Pivovarna Laško), Matjaž Kovačič (Nova KBM). Robert Časar (Luka Koper), Matjaž Gantar (KD Group), Simon Zdolšek (Zvon Ena Holding), Aleš Žajdela (Abanka Vipa) in Stanislav Valant (NFD Holding), so lani ustvarile skupno kar 411 milijonov evrov čiste izgube, oblikovati pa so morale za rekordnih 685 milijonov evrov oslabitev in odpisov.
Dokapitalizacija do julija
Medij: Delo Avtorji: BA. PA. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 03. 04. 2010 Stran: 9
Skupščina Centra Naložb Podaljšanje roka so predlagali, ker morebitni vlagatelj menda potrebuje več časa za pridobitev virov financiranja
Podpora malih delničarjev - Ljubljana, Skupščina delničarjev Centra Naložb, ki je v postopku prisilne poravnave, je včeraj izglasovala podaljšanje roka za vplačilo novih delnic v okviru 74-milijonske dokapitalizacije za 90 dni, do l.-julija. Naj spomnimo, da so delničarji Centra Naložb dokapitalizacijo v znesku 74 milijonov evrov podprli na skupščini v začetku januarja. Direktor Bojan Rajer, ki družbo vodi od začetka marca, pa je podaljšanje roka predlagal, ker naj bi morebitni vlagatelj potreboval več časa za pridobitev virov financiranja.
Center Naložbe podaljšal rok za dokapitalizacijo
Centru Naložbe več časa za svež denar
Družba, ki jo poleg Kolonela obvladuje še italijanski poslovnež Pierpaolo Cerani, bo izdala 17.745.803 novih navadnih delnic po ceni okrog 4,17 evra, s čimer bi zbrali okoli 74 milijonov evrov svežega kapitala.
Brez smisla
Deseterica borznih holdingov lani z 215 milijonov evrov čiste izgube
Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 31. 03. 2010 Stran: 23
Ljubljana - Leto 2009 je bilo za slovenske holdinške družbe najslabše doslej. Samo deset borznih holdingov, ki so v zadnjih dneh že razkrili podatke o svojem poslovanju, je lani ustvarilo kar 215 milijonov evrov čiste izgube, kar je trikrat več kot v letu 2008.
Največjo izgubo med analiziranimi holdingi je lani ustvaril Center Naložbe, ki mu sledijo Zvon Ena Holding, Maksima Holding in NFD Holding. Samo omenjene štiri družbe, ki imajo skoraj 150.000 malih delničarjev, so lani ustvarile 230 milijonov evrov čiste izgube, v zadnjih dveh letih pa že več kot 310 milijonov evrov.
Slabi rezultati so v pretežni meri posledica rekordnih odpisov in slabitevfinančnih naložb. Zvon Ena Holding, Zvon Dva Holding, Sava, Maksima Holding, Aktiva Naložbe, Center Naložbe, NFD Holding, Triglav Naložbe, Modra Linija Holding in Finetol so lani oblikovali za skoraj 250 milijonov evrov odpisov in slabitev, v zadnjih dveh letih pa za več kot 400 milijonov evrov.







