Center Naložbe
Pravice vladanih
Medij: Mladina Avtorji: Nežmah Bernard Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Pamflet Datum: 09. 07. 2010 Stran: 16
PRAVICE VLADANIH
OD ROGA. RAČUNA ZA ELEKTRIKO, DELNIČARJA DO MEŠČANA SODOBNEGA MESTA
Ob obletnici množičnih pobojev v Kočevskem rogu sta bila letos komemorativna govorca nadškof Anton Stres in prvič tudi premier Borut Pahor. Besede so tekle predvsem o spravi in odpuščanju. Toda poboj več kot deset tisoč ljudi, slovenska Srebrenica, ostaja še naprej trpki memorial predvsem sorodnikov žrtev. Mnogi, če ne celo večina, s tem nima pravzaprav nič. Pač, predsednik države Danilo Turk je bil po pisanju medijev malce nejevoljen, ker ga niso povabili. Povsem deplasirano vprašanje. Pri tej največji tragediji ne gre za listo govornikov na žalnem srečanju, temveč za njegovo mesto v sodobni slovenski državi. Premier Pahor je resda izrekel, da »vzemimo temne strani naše zgodovine za žalosten spomin in opomin«. Toda kako na) jih vzamemo? - Preprosto s tem, da država prevzame tragični dogodek za del kolektivnega spomina, in to tako, da ta mračni dan razglasi za denimo dan nacionalne žalosti. Dan torej, ki se ne dogodi samo na moriščih, ampak po celotni državi. Dan, ki ga ne bi brisali iz spomina, ne minorizirali, ampak vsakič o njem povedali njegovo bit: dogodil se je kolektivni zločin oblasti nad vojnimi ujetniki. Popolno izničenje osnovnih človekovih pravic.
To pa ni le stvar preteklosti, marveč predvsem sedanjosti. Danes seveda ne nastopa v obliki vojaškega nasilja, pa vendar je vzorec v nekaterih značilnostih podoben, ko oblast v imenu svoje dominacije ignorira manjšine, ki jih ne pripusti k soodločanju o skupni stvarnosti. Vzemimo torej nekaj aktualnih dogodkov.
CENTER NALOŽBE
Center Naložbe prisilnemu upravitelji predložil nov načrt finančnega prestrukturiranja
Medij: Dnevnik Avtorji: STA Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni dnevnik Datum: 18. 06. 2010 Stran: spletna izdaja ob 12.18
Upniški odbor Centra Naložb zahteva podatke o skrivnostnem dokapitalizatorju s Komorov
Medij: Dnevnik Avtorji: Matjaž Polanič Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 09. 06. 2010
Nekateri holdingi kotirajo krepko nad knjigovodsko vrednostjo
Medij: Finance Avtorji: Tomažič Janez Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 08. 06. 2010 Stran: 3
Število delničarjev v finančnih holdingih počasi a vztrajno upada; delnice holdingov slabo likvidne
Delnice nekaterih holdingov, denimo NFD Holdinga, Maksime Invest in Pivovarne Laško, kotirajo tudi do 40 odstotkov nad nekonsolidirano knjigovodsko vrednostjo. Ker je pričakovati upadanje tečajev, je za male delničarje smiselna prodaja teh delnic.
Finančni holdingi, ki so nastali iz privatizacijskih skladov, imajo veliko delničarjev, NFD Holding jih ima na primer več kot 59 tisoč. Zaradi minulih zgrešenih naložb se topijo knjigovodske vrednosti teh družb. Pogledali smo, kje so, če jih primerjamo s tržno vrednostjo.
Valantova holdinga krepko nad knjigovodsko vrednostjo
NFD Holding in Maksima Invest sta podpisala sporazum o finančnem inženiringu (sopodpisniki so še Finetol, Fidina in Daimond) za prevzem Istrabenza in si s tem nakopala milijonsko izgubo. Včeraj je tako NFD Holding kotiral 38 odstotkov nad nekonsolidirano knjigovodsko vrednostjo, Maksima Invest pa sedem odstotkov nad knj igovodsko vrednostjo. Zakaj zaradi slabega poslovanja delnica Maksime Invest ne upade pod knjigovodsko vrednost? V zadnjih mesecih so skoraj vso ponudbo pokupile družbe Petin Zdenka Pavčka, Art Decor in Metal Profil. Ali je družba Art Decor vzdrževala tečaj Maksime Holdinga, smo pred časom vprašali na ATVP, a nam niso odgovorili. Na Art Decorju pa je bil direktor vedno nedosegljiv.
Delnice zadolženih Holdingov Zvona Ena in Zvona Dva kotirajo pri 37 in 15 centih, kar je slabih šest oziroma tri odstotke knjigovodske vrednosti. Družba Maksima Holding, za katero je bila izglasovana prisilna poravnava, ima negativen kapital, pravtako povsem izčrpana je družba Center Naložbe.
Pametno se je znebiti delnic finančnih holdingov
Zaman rubežnikom Infonda Holdinga ni priznal večine terjatev
Medij: Dnevnik Avtorji: M. P. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 03. 06. 2010 Stran: 21
Ljubljana - Družbam iz Skupine Pivovarna Laško, Probanki in Zlati Moneti II Probankinih menedžerjev je stečajnik Infonda Holdinga Marko Zaman priznal njihove celotne terjatve v višini 76 milijonov evrov, nekdanjemu direktorju Matjažu Rutarju pa za 56.000 evrov terjatev, je razvidno s seznama preizkušenih terjatev.
Med upniki, katerih terjatve Zaman prereka, s skoraj 80 milijoni izstopa Center Naložbe, prav tako pa stečajnik ni priznal niti terjatev Perutnine Ptuj, Gorenjske banke in celovške Hvpo Alpe Adria Bank. Med upniki, ki jim Zaman ni priznal terjatev, je tudi Vseslovensko združenje malih delničarjev (VZMD) pod vodstvom Kristjana Verbiča, ki je v stečajno maso prijavilo za 13.000 evrov terjatev. Kot smo razkrili v Dnevniku, je Infond Holding, tik preden je končal v stečaju, VZMD najel za organizirano zbiranje pooblastil za skupščino, za kar naj bi VZMD plačal okoli 20.000 evrov. Skupno je tako Zaman upnikom priznal za 76,7 milijona evrov terjatev, preostalih 215 milijonov pa jih prereka.
V stečaju Infond Holdinga priznanih 76 milijonov evrov terjatev
Od 76 milijonov evrov priznanih terjatev jih je 160.000 evrov prednostnih. Med priznanimi terjatvami sta največji terjatvi družb Pivovarna Union (28 milijonov evrov) in Radenske (17 milijonov evrov) iz naslova posojil Infond Holdingu, je povedal Zaman.
Med 136 milijoni evrov prerekanih terjatev je stečajni upravitelj prerekal vse ločitvene in izločitvene pravice, in sicer ker da so bile vse pridobljene v izvršilnem postopku v zadnjih dveh mesecih pred uvedbo stečajnega postopka. Terjatve bank za razliko, ki je niso dobile z unovčenjem delnic - banke so Infond Holdingu avgusta lani za neodplačana posojila zasegle skoraj celotna deleža v Pivovarni Laško (55 odstotkov) in Mercatorju (24,9 odstotka) -, je Zaman prerekal, ker se glede tega z bankami še pravdajo.
Najvišjo terjatev je prijavila družba Center Naložbe (CN), okoli 70-odstotni lastnik Infond Holdinga, in sicer iz naslova posojilnih pogodb v višini 77,25 milijona evrov. Zaman je terjatve prerekal, ker meni, da gre za lastniške terjatve, ki se v stečajnem postopku ne prijavljajo. Takšna posojila, ki jih je Center Naložbe kot okoli 71-odstotni lastnik zagotavljal kot nujno potrebni kapital, se po Zamanovih besedah štejejo za premoženje družbe.
Med prerekanimi terjatvami Centra Naložb je tudi ločitvena pravica na skupaj 193.261 delnicah Pivovarne Laško in 18.528 delnicah Mercatorja, za katere je Center Naložbe stečajnega upravitelja 17. maja letos obvestila, da jih namerava izvensodno prodati.
Zaman trdi, da je vpis zastavne pravice pomenil privilegiranje upnika. Zastavna pravica na vseh omenjenih Mercatorjevih delnicah in 83.000 delnicah Pivovarne Laško je bila vpisana konec aprila lani, ko je bilo splošno znano, da je Infond Holding v slabem finančnem položaju. "Vedoč, da bo družba najverjetneje končala v postopku zaradi insolventnosti, si je torej največji družbenik, ki je bil dobro seznanjen s stanjem v družbi, zagotovil potencialno ugodnejše poplačilo kot ostali upniki, ki niso imeli možnosti pridobiti zastavne pravice za že dana posojila brez zavarovanja," je Zaman zapisal v izrednem poročilu upravitelja, objavljenem 19. maja na spletni strani Agencije RS za javnopravne evidence in storitve (Ajpes).
Center Naložbe in Infond Holding v bitki za delnice
Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 01. 06. 2010 Stran: 9
V Centru Naložbe želijo od Infond Holdinga okrog sedem milijonov evrov za dano posojilo zastavljenih delnic Mercatorja in Pivovarne Laško. Stečajni postopek Infond Holdinga naj bi na koncu stal blizu 900 tisoč evrov
Kakor izhaja iz javne objave Ajpesa, naj bi družba Center Naložbe, ki je prek Kolonela in Atke-Prima v večinski lasti zakoncev Boška in Anice Šrot, začela prodajo 193.261 delnic Pivovarne Laško in 18.528 delnic Mercatorja, s katerimi naj bi bila zavarovana posojila Centra Naložbe Infond Holdingu v višini 77,25 milijona evrov.
Stečajni upravitelj Infond Holdinga Marko Zaman, ki smo ga včeraj zaman skušali priklicati na sedež njegovega podjetja ali na sedež Infond Holdinga, pa v izrednem poročilu pravi, da gre v omenjenem primeru za lastniške in ne posojilne terjatve, saj da je Center Naložbe (bil) več kot 70-odstotm lastnik Infond Holdinga, ter zato spodbija početje sedanjega direktorja Centra Naložbe Bojana Rajerja, ki želi omenjene delnice (od)prodati na organiziranem trgu. Zaman tudi trdi, da so bile zastavne pravice vpisane šele, ko je večinskemu lastniku, v nasprotju z ostalimi, bilo poznano slabo finančno stanje Infond Holdinga, ter da bo ta šel v postopke insolventnosti, hkrati pa so bile nekatere delnice zastavljene celo v roku, krajšem od treh mesecev pred uvedbo stečaja, kar naj bi očitno bilo tudi v nasprotju z zakonom.
Ne prepričajo niti visoke dividende
Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 24. 05. 2010 Stran: 8
Investitorji na Ljubljanski borzi so imeli za sabo dokaj slab teden, podobno negativno vzdušje pa je bilo tudi na večini drugih svetovnih borz. V povprečju so delnice slovenskih podjetij pretekli teden izgubile dobre štiri odstotke vrednosti, merjeno z osrednjim indeksom SBI TOP, ki je petkovo trgovanje sklenil pri vsega 885 indeksnih točkah. Med najlikvidnejšimi delnicami so izgubile morda še najmanj vrednosti delnice novomeške Krke, ki so petkovo trgovanje sklenile pri 66 evrih. Ker društvo malih delničarjev MDS za letos predlaga namesto 1,10 evra bruto dividende na delnico Krke izplačilo 1,81, si morda nekateri investitorji obetajo tudi višjo dividendo.
Visoko dividendo, 7,2 evra, pa obljubljajo v Mercatorju, a to delnici najboljšega soseda ni pomagalo, da ne bi s 160 evrov zdrsnila na vsega 155 evrov. Podobno velja še za delnico Telekoma Slovenije, kjer, predvsem zaradi večinske lastnice države, nameravajo izplačati solidne tri evre dividende, a je delnica na krilih, resda majhne, četrtletne izgube, v petek komajda obstala nad vrednostjo 100 evrov. Očitno investitorji ne zaupajo, da bo novi upravi na čelu z Ivico Krajnčevičem uspelo preobrniti trende Telekomovega poslovanja v pozitivno smer. Pozitivne trende pa napovedujejo pri Petrolu, kjer naj bi leta 2014 že imeli 3,5 milijarde evrov letnih prihodkov, kar je 37 odstotkov nad načrtom za letošnje leto, čisti dobiček pa naj bi do leta 2014 rasel po povprečni 14-odstotni letni stopnji ter naj bi ga bilo leta 2014 že dobrih 73 milijonov evrov. Za četrtino naj bi porasla tudi količinska prodaja proizvodov iz nafte, število bencinskih servisov pa naj bi se povečalo za 29 odstotkov, na kijr 570. Kljub vsemu je vrednost delnice Petrola pretekli teden z 285 evrov upadla na 274 evrov.
Dve nekdanji Šrotovi družbi v boju za sedem milijonov evrov
Medij: Dnevnik Avtorji: Primož Cirman Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 20. 05. 2010
LJUBLJANA - Med dvema finančnima holdingoma iz nekdanje lastniške verige Boška Šrota se je vnel hud boj za ostanke njunega premoženja.
Stečajni upravitelj Infonda Holdinga Marko Zaman je tako včeraj sporočil, da želi družba Center Naložbe, sicer največja lastnica Infonda Holdinga, mimo sodišča prodati dobra dva odstotka delnic Pivovarne Laško in 0,5-odstotni paket delnic Mercatorja, ki so uradno v lasti Infonda Holdinga. S prodajo teh delnic želi družba Center Naložbe povrniti del 77 milijonov evrov terjatev, ki jih ima zaradi posojil, s katerimi je Infond Holding skušal rešiti pred kapitalsko neustreznostjo in stečajnim postopkom. Naštete delnice so bile včeraj na borzi vredne dobrih sedem milijonov evrov.
Čeprav ima družba Center Naložbe, ki je v prisilni poravnavi, na delnicah, ki jih želi prodati, tudi zastavne pravice, je Zaman včeraj ocenil, da je 77-milijonska terjatev do Infonda Holdinga lastniška. To po njegovem pomeni, da Center Naložbe posojenega denarja v postopku Infondovega stečaja po zakonodaji ne more zahtevati nazaj, ker se v stečajnem postopku šteje za premoženje družbe. V Centru Naložbah so kljub temu poleg celotne terjatve prijavili tudi ločitveno pravico na omenjenih delnicah, ki pa jo bo Zaman prerekal. Povedano preprosteje, to pomeni, da se bodo morali v Centru naložbe postaviti v vrsto, saj bodo pred njimi poplačani vsi ostali upniki. Ker je Infondovo premoženje nekajkrat manjše od dolgov, tako zelo verjetno ni več niti teoretične možnosti, da bi vsaj del denarja, ki so ga posodili Infondu, v Centru naložbah še kdaj videli.







