(Ne)konkurenčne Slovenija
NatisniMedij: Kapital Avtorji: Taškar Beloglavec Bojan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 12. 04. 2010 Stran: 22
Gospodarska rast v Sloveniji naj bi znašala 0,6 oz. 1,3 %
Stečaji temeljito obremenjujejo slovenska sodišča, ki so lani obravnavala skupaj nekaj več kot 1.200 postopkov zaradi insolventnosti. Največje bilo osebnih stečajev - več kot 700, sledijo pa stečaji podjetij - 450.
Skromnejša rast. Slovensko gospodarstvo naj bi po zadnji napovedi Urada za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) letos doseglo 0,6-odstotno rast. Urad je torej oceno v primerjavi z jesensko znižal kar za tretjino. Prav gradbeništvo pa je tisto, ki višjo rast preprečuje. UMAR je z vsako napovedjo gospodarskih gibanj za letos bolj pesimističen. Nemška vlada je nasprotno v zadnji januarski napovedi gospodarsko rast za letos zvišala z 1,2 na 1,4 %. Slovenija naj bi torej letos rasla več kot polovico počasneje kot Nemčija, na katero je slovenski izvoz najbolj vezan. Ker izvozu kaže bolje, je gradbeništvo, ki predstavlja pomemben delež BDP-ja, očitno v resni recesiji.
Po mnenju analitikov iz Banke Slovenije se Sloveniji obeta zmerna gospodarska rast. Obseg BDP-ja se bo v tem letu povečal za 1,3 %, v letu 2011 pa za 1,8 %. Stopnja inflacije bo letos dosegla 1,6 %, v prihodnjem letu pa 1,4 %. Po predvidevanjih bosta letos osebna potrošnja in javna poraba stagnirali, pri čemer se lahko prva celo zmanjša, druga pa malo poveča. Za investicije v Banki Slovenije pričakujejo, da bi se letos lahko povečale za 2,6 %, izvoz naj bi se povečal za 5 %, uvoz pa za približno 3 %.
Na dolgi rok nekonkurenčni. Na dolgi rok bo slovensko gospodarstvo imelo probleme, če se bo razkorak med rastjo stroškov dela na proizvod v Sloveniji, v primerjavi z glavnimi trgovinskimi partnericami, še naprej povečeval. Kot so poudarili v Banki Slovenije, mora država voditi ustrezno stroškovno in strukturno politiko. Centralni bančniki ugotavljajo, da se stroškovna konkurenčnost Slovenije slabša. Kot glavna razloga za lanskoletna gibanja navajajo relativno večji padec produktivnosti predelovalnih dejavnosti v prvem trimesečju in uskladitev plač v javnem sektorju.
Objave rezultatov. Po pregledu poslovnih rezultatov najpomembnejših slovenskih družb za leto 2009 ugotovimo, da so jim skupni večdesetmilijonski odpisi in oslabitve neekonomičnih naložb, nezavarovana posojila ter zgrešene investicije. Največ odpisov in oslabitev, in sicer kar 194 oziroma 124 mio EUR, so imeli lani v Novi Ljubljanski banki in Center Naložbah. Več kot 30 milijonov evrov odpisov in slabitev so morali lani oblikovati tudi v Intereuropi, Pivovarni Laško, Novi KBM, KD Group, Luki Koper in Zvonu Ena Holdingu, le nekoliko manj pa še v Abanki Vipa, NFD Holdingu in Petrolu.
Analitiki v letošnjem letu več ne pričakujejo tako visokih odpisov. Izjema so banke, ki jih bodo bremenile predvsem težave družb iz gradbenega sektorja. Zaradi milijonskih odpisov in rekordnih izgub so številni mali delničarji takoj po objavi rezultatov želeli prodati svoje delnice. Zaradi tega je, denimo, delnica Intereurope v samo enem dnevu izgubila 7,7 % vrednosti, delnica Luke Koper 5,8, delnica Laškega pa 7 % vrednosti.
Reševanje gradbincev. Če je v času še trajajoče krize vlada večino svojih naporov usmerila v reševanje bank, se sedaj pozornost preusmerja na gradbince. A prav gradbeništvo je tisto, ki bo državo že zaradi doslej sprejetih ukrepov drago stalo. Gradiš Celje, MTB in Stavbar so ena izmed podjetij, za katera je država jamčila pri najemanju posojil, v teh dneh pa so zanje stekli insolventni postopki. Koliko bo to stalo davkoplačevalce, še ni jasno, saj doslej upniki še niso podali nobene zahteve za unovčenje jamstva. A jasno je, da banke, ki so se pri nekaterih posojilih otresle tudi do 50 odstotkov tveganja, zagotovo ne bodo oklevale pri unovčenju teh jamstev.
Vse več stečajev. Stečaji temeljito obremenjujejo slovenska sodišča, ki so lani obravnavala skupaj nekaj več kot 1.200 postopkov zaradi insolventnosti. Največ je bilo osebnih stečajev - več kot 700, sledijo pa stečaji podjetij - 450. Leto prej so sodišča prejela okoli 780 novih stečajnih postopkov.
Bonitetna ocena Slovenije. V prihodnjih dveh letih se bo Slovenija soočala z zahtevnimi gospodarskimi razmerami, ugotavljajo pri Dun&Bradstreet-u (D&B). Domače povpraševanje bo namreč še naprej precej skromno, medtem ko je izvoz odvisen od razmer v svetovnem gospodarstvu, temu pa naj bi grozilo novo nazadovanje. V D&B tudi menijo, da dvig minimalne plače ne bo pozitivno vplival na potrošnjo gospodinjstev, saj jo zavirajo še vedno zaostreni kreditni pogoji ter naraščajoča brezposelnost. Zmanjšuje se tudi investicijska dejavnost, obenem pa se javnofinančne spodbude počasi ukinjajo. Bonitetna ocena trenutno znaša DB2c, kar pomeni nizko tveganje, a po mnenju analitikov vse zapisano lahko pomeni, da le-ta ne bo več dolgo stabilna.
Brezposelnih manj. Število registriranih brezposelnih se je v marcu spustilo pod 99.000. Konec marca je bilo na zavodu prijavljenih 98.893 brezposelnih oseb, kar je 0,9 % manj kot februarja in 24,1 % več kot marca lani. Marca 2010 se je na novo prijavilo 7.455 brezposelnih oseb, kar je 8,9 % več kot februarja in 16,1 % manj kot marca lani.
Inflacija v marcu 1,1 %. Skoraj celotna 1,1-odstotna inflacija v marcu je posledica podražitev obleke in obutve. Gre za značilno sezonsko gibanje, ko trgovci ukinejo popuste in na police uvrstijo nove kolekcije. Obleka in obutev sta se tako v primerjavi s februarjem podražili za 13,6 % in k skupni inflaciji prispevali odstotno točko. Od začetka leta so se cene zvišale za 0,7 %, na letni ravni pa je inflacija znašala 1,4 %. Povprečna 12-mesečna inflacija je ostala enaka kot februarja, in sicer 0,8 %.
Kriza se ne poslavlja ... Analitiki za leto 2010 še naprej napovedujejo zaostrene pogoje, predvsem na področju trga dela. Stopnja brezposelnosti naj bi v območju srednje in vzhodne Evrope letos v povprečju dosegla 10 %, kar naj bi bil tudi vrhunec. Stopnja brezposelnosti bo raven iz časa pred krizo predvidoma dosegla v obdobju od treh do petih let. In čeprav je v marcu število brezposelnih celo nekoliko upadlo, UMAR za letos napoveduje okoli 105 tisoč brezposelnih. In če gre verjeti njihovim napovedim, potem bo Slovenija potrebovala štiri ali celo več let, da se bo vrnila na stanje izpred izbruha krize, kar se tiče gospodarske moči.
