Abanka

Medij: Dnevnik - Dnevnikov objektiv Avtorji: Teršek Andraž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Priloga - Dnevnikov objektiv Datum: 14. 03. 2015 Stran: 11

Uzurpatorska dominacija bančniške elite

Renata Salecl med pisanjem o perverzijah ljubezni in sovraštva spomni na Beckovo misel, da je družba laboratorij, v katerem za rezultate nihče ni odgovoren. Prepogosto se zdi, daje res tako. Tudi ko gre za odločanje upravnih organov in sodišč o pravicah ljudi, ne le takrat, ko gre za odločanje politikov o (ne)socialnih in ekonomskih ukrepih. Na neodgovorno laboratorijsko eksperimentiranje z ljudmi marsikdo pomisli ob prevelikem številu pravno nesprejemljivih odločitev sodne veje oblasti. Upravičeno. Predvsem takrat, ko je na delu nekritično in hiperformalizirano sodniško odločanje po-golih-črkah-in-besedah, zapisanih v členih zakonov, ne oziraje se na njihov duh in smoter. Ali ne glede na besedilo ustave in konvencij. In kadar oblastne poteze, politične ali pravosodne, ki vzbujajo močan vtis o ravnanju z ljudmi kot s stvarmi, javno in za vsako ceno zagovarjajo celo visoki predstavniki sodne veje oblasti, pa naj bodo strokovne napake in neetične poteze njihovih poklicnih kolegov ali celo njih samih še tako očitne in nesprejemljive...

Medij: Finance Avtorji: Kenda Albina Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 13. 03. 2015 Stran: 4

V državnem zbor u bo danes spet vroče. Poslanci se bodo lotili perečih vprašanj slovenske bančne sanacije na izredni seji, sklic katere je zahtevala skupina poslancev NSi s prvopodpisanim Matejem Toninom.

Pričakovati je razpravo o dveh sklopih bančne sanacije, in sicer:

Za ogled celotnega članka kliknite tukaj.

VIR: MMC RTV SLO/Televizija Slovenija

Zadnje upanje - ustavno sodišče

Izbris delnic in podrejenih obveznic zaradi krpanja bančne luknje je pokojninske družbe in sklade, ki dodatno starostno zavarujejo pol milijona ljudi, oškodoval za 32 milijonov evrov.

Za ogled prispevka na RTV Slovenija 1 iz oddaje Točka Preloma z dne 11.03.2015 kliknite na sliko ali tukaj.

Ustavno sodišče je prejelo več zahtev za presojo ustavnosti določb zakona o bančništvu, ki je razlastil oziroma "postrigel" lastnike podrejenih obveznic saniranih bank. Med oškodovanimi se največkrat omenja sto tisoč posameznikov, ki so ob sanaciji NLB-ja, NKBM-ja, Abanke, Probanke, Factor banke in Banke Celje ostali brez skoraj 600 milijonov evrov vrednih delnic in podrejenih obveznic.

Odškodovanje pokojninskih skladov

Medij: Dnevnik Avtorji: Matjaž Polanič Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 11. 03. 2015

Guvernerju Banke Slovenije Boštjanu Jazbecu je uspelo združiti poslance vseh barv in prepričanj. Čeprav sta se v njegov bran v zadnjih tednih postavila premier Miro Cerar in evropska komisija, so se pod zahtevo za sklic izredne seje, na kateri se bo moral Jazbec zagovarjati, podpisali vsi poslanci vseh sedmih parlamentarnih strank.

Guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec bo moral v petek po manj kot mesecu dni ponovno na zagovor pred poslance. Na izredni seji državnega zbora, ki so jo zahtevali poslanci vseh sedmih parlamentarnih strank, bo moral med drugim podrobno pojasniti metodologijo opravljanja obremenitvenih testov v slovenskih bankah. Na podlagi te metodologije smo konec leta 2013 za sanacijo bančnega sistema namenili pet milijard evrov davkoplačevalskega denarja. A vedno bolj je očitno, da so bile predpostavke metodologije za obremenitvene teste bank – strm padec BDP in cen nepremičnin ter delnic – nerealne, posledično pa temu primerno višji tudi javni dolg in strošek za davkoplačevalce.

Za ogled prispevka iz oddaje Odmevi na RTV Slovenija z dne 06.03.2015 kliknite na sliko ali tukaj.

Medij: Večer - V soboto Avtorji: Ferluga Irena Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: V soboto Datum: 07. 03. 2015 Stran: 6

Vlada prodaja NKBM za štirikrat manj, kot je pred dobrim letom vanjo vložila. Ker bo država zadržala v kakšni banki samo kontrolni delež, v glavnem ne bo SAMOSTOJNIH BANK

"Dobro bi bilo, da bi imeli vsaj eno močno slovensko banko, ki bi jo vodila kompetentna uprava in nadzoroval neodvisen nadzorni svet in ki bi skrbela za domače gospodarstvo. Če vlada meni, da doma nima ustreznih strokovnjakov, ki bi jo vodili, o čemer pa dvomim, naj najame tuje menedžerje. Če tega nismo sposobni narediti, potem je res najbolje, da vse prodamo," meni dr. Peter Kraljic, svetovalec pri mednarodni družbi McKinsev, ki pravi, da Slovenijo gleda od zunaj in da tokrat vidi precej pesimistično sliko. Obžaluje, da politika ni že pred leti združila NLB in NKBM niti ni prodala NLB belgijski KBC, ko je bila za to priložnost.

"Cela vrsta napak je bila narejenih. Sicer pa ima večina držav, odvisno od velikosti, vsaj eno ali dve močni banki v domači lasti. Dva bančna stebra, o katerih sta sanjala Janez Janša in Andrej Bajuk, sta se izkazala za nepopolna. Vemo, kakšna katastrofa je nastala iz javne ponudbe delnic NKBM. Zdaj, ko smo banke sanirali, bi jih pa prodali, ne vedoč, koliko bomo zanje dobili," je kritičen Kraljic.

Društvo Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS)  je ogorčeno nad očitnim zavajanjem, ki naj bi tokrat prihajalo neposredno s strani Evropske komisije in ki očitno sedaj želi vplivati celo na poslance in poslanke državnega zbora Republike Slovenije, s tem ko poziva k »notranjepolitičnem dialogu, ki bo koristil varovanju neodvisnosti centralne banke.« Zanimivo je, da do danes še vedno nihče ni navedel veljavnega pravnega akta, na ravni EU, ki bi jasno zahteval, da je potreben popoln izbris. V Društvu MDS se sprašujemo, kako to, da se podpredsednik Evropske komisije ni uspel odzvati na dejstvo, da v Banki Sloveniji potekajo kriminalistične preiskave. Ali je morda Banka Slovenije Evropski komisija posredovala prošnjo za pomoč, da jo zaščiti pred napakami, ki jih je zakrivila?

Ljubljana, 5. marec 2015

Domnevna skladnost z zakonodajo EU

Potem ko smo v javnosti celo slišali, da je šlo za napačno razumevanje korespondence s predstavniki Evropske komisije in potem ko je bilo po številnih razpravah jasno ugotovljeno, da sporočilo Evropske komisije na žalost še ne mora imeti zavezujočega učinka, saj sploh ne gre za pravni akt, smo sedaj ponovno priča manipulaciji, ki seveda ne postreže ne z nazivom zakonodaje EU, ki bi zahtevala popolne izbrise, kaj šele kakšne dodatne podrobnosti.

Še več, Republika Slovenije s strani EU ni dobila niti 1 EUR pomoči ampak je sanacijo izvedla z denarjem davkoplačevalcev, zato je odziv Evropske komisije in branjenje Banke Slovenije toliko bolj nenavadno?!

Evropska komisija s političnim pritiskom na DZ RS?!

Vse bolj očitno je, da je bil kapital slovenskih bank decembra 2013 namerno izračunan za negativnega, česar namen je bil izbris delnic in podrejenih obveznic ter s tem popolno podržavljenje bank, stranska posledica pa bistveno previsoka dokapitalizacija in s tem nepotrebno razmetavanje davkoplačevalskega denarja. Vse bolj očitno pa postaja tudi, da so bili obremenitveni ("stresni") testi ECB oktobra 2014 za slovenske banke namerno izdelani pod skrajno pesimističnimi predpostavkami (o teh je odločala Banka Slovenije!) z namenom, da bi ti rezultati zameglili že omenjeno razmetavanje davkoplačevalskega denarja.

Ljubljana, 04. marec 2015

V bran Banki Slovenije, ki vseskozi ponavlja, da naj bi obremenitveni testi oktobra 2014 potrdili pravilnost izračuna kapitala in višine dokapitalizacije decembra 2013, se je vključil še dr. Igor Masten, sicer pogodbeno zaposlen na Banki Slovenije, in v objavi na portalu SIOL v besednjaku, dokaj nenavadnem za univerzitetnega profesorja, zapisal, da gre za "nabijanje v prazno" in "mešanje polente", saj naj bi bili "obremenitveni scenariji za Slovenijo podpovprečno strogi in je imela večina držav evroobmočja strožje predpostavke".

Številk, ki bi to potrjevale, dr. Masten ni navedel, že v času, ko je svoje trditve zapisal, pa je bilo tudi dokaj jasno, zakaj. Že drugi grafikon v poročilu o rezultatih obremenitvenih testov namreč pove, da bi se po negativnem scenariju teh testov, ki je bil specifičen za vsako državo, kapitalska ustreznost bank do konca prihodnjega leta daleč najbolj poslabšala prav v Sloveniji: za 15 odstotnih točk, druga najslabša je Grčija z 10, tretji pa Ciper z 9 odstotnimi točkami poslabšanja.

Medij: Svet24 Avtorji: Kožuh Anže Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 27. 02. 2015 Stran: 6

OBTOŽBE NEPRAVILNOSTI Vedno več dejstev kaže na očitne nepravilnosti sanacije bank. Obtožbe o prikrojevanju stresnih testov, morebiten nezakonit izbris imetnikov vrednostnih papirjev ter najverjetneje vsaj nekaj milijard evrov predraga sanacija, stroški katere so padli na pleča slovenskega proračuna.

Težko je opredeliti dejanski začetek trenutne zgodbe finančnega stanja slovenskega proračuna, delovanje Banke Slovenije in zagovore njenega guvernerja pred parlamentom glede očitkov nepravilnosti med dokapitalizacijo sistemskih bank, ki je vodila do izbrisa obveznic in delničarjev.

Dr. Tadej Kotnik, prodekan za znanstveno-raziskovalno dejavnost na fakulteti za elektrotehniko ljubljanske univerze, na podlagi anonimnega vira iz Banke Slovenije govori o prikrojevanju rezultatov stresnih testov. Glede na navedbe Društva malih delničarjev je ob uporabi ustaljene metodologije, ob zadnjem rednem poročanju o stanju, natančneje 30. 9. 2013, vseh šest bank - NLB, NKBM, Abanka, Pro-Banka, Factor banka, Banka Celje - imelo pozitiven kapital. Sprva naj bi Banka Slovenije naročila zunanji stresni test pri podjetju Roland Berger z napotkom, naj bo ocena konservativna. Ker so njihovi rezultati še vedno kazali na pozitiven kapital, kar posledično prepreči izbris delničarjev in obveznic, in potrebo po le enomilijardni dokapitalizaciji, se je naročilo še en stresni test. Odstopanja v metodologiji drugega testa so bila tako obsežna, da je Deloitte v drobnem tisku omenil izrednost metodologije, s čimer seje zavaroval pred morebitnimi očitki malomarnosti. Njihova ocena je bila 700 milijonov nižja od analize s strani Roland Bergerja.

Za ogled oddaje novinarja Boštjana Veseliča na RTV SLO 3 z naslovom OMIZJE O BANKI SLOVENIJE - DOKAPITALIZACIJA IN IZBRIS MALIH DELNIČARJEV kliknite TUKAJ ali na sliko.