Abanka

Medij: Finance Avtorji: Lipnik Karel Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 21. 04. 2015 Stran: 4

Odgovarjamo na vprašanje, zakaj prodaje podjetij (še) ne zmanjšujejo zadolženosti države

Od vseh prodaj in prevzemov se je državni proračun do zdaj okrepil le za 119 milijonov evrov, kupnine skupaj s paradržavnimi družbami pa znašajo okoli pol milijarde evrov. Pogledali smo, kam gre denar od prevzemov.

Eden od naših bralcev se sprašuje, kam je šel ves denar od prodaje podjetij tujcem. Meni, dabi morala kupnina ostati državi in s tem državljanom ter biti porabljena za razvoj in poplačilo dolgov. Ocenjuje, da se ne bi bilo več treba zadolževati.

V Financah smo se zato odločili, da gremo po glavnih koralah in pojasnimo, komu gre kupnina, kako se porabi, kaj pripada državi in kaj ima ta od tega.

Komu pripada kupnina?

Medij: Delo Avtorji: Križnik Božena Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Aktualno Datum: 14. 04. 2015 Stran: 3

In pivovarno dobi ... Heineken Največ je pridobila slaba banka, zadovoljni tudi mah delničarji

Ljubljana - »Pričakovano, skoraj edini mogoči izhod, dobra novica za skoraj vse vpletene,« je prodajo Skupine Laško nizozemskemu pivovarju Heinekenu komentiral ekonomist Matej Lahovnik. Veliki tihi zmagovalec posla je po njegovem mnenju DUTB, ki je s prodajo delnic Laškega unovčila kar okoli 400-odstotni donos.

Kdor je spremljal razvoj dogodkov in videl pristop nizozemskega pivovarskega giganta k nakupnim postopkom, mu je lahko bilo jasno, da se je Heineken odločil kupiti Pivovarno Laško in da bo ponudil najvišjo ceno, razmišlja Matej Lahovnik. Spominja na prodajo Mercatorja: kupec prihaja iz iste panoge kot ciljna družba, zato mu koncentracija lahko prinese največje sinergije, in to v nabavi, distribuciji, proizvodnji. Institucionalni vlagatelji ne bi mogli tekmovati z njim. Poleg tega gre v pivovarski zgodbi za stratega, ki je tretji največji pivovar na svetu.

Dosežena cena je razmeroma visoka, zato je posel dobra novica tudi za male delničarje. Med prodajalci pa je v daleč najboljšem položaju DUTB. Banke so nanjo namreč prenesle delnice Pivovarne Laško po petkrat nižji ceni, kot jih bo zdaj slaba banka prodala Heinekenu. To pomeni 400-odstotni donos, posredno pa tudi korist za davkoplačevalce, saj se bo za ta izkupiček (52,5 milijona evrov) zmanjšal bančni primanjkljaj. Kad dobi 15,8 milijona evrov, KD skladi okoli deset, Alpen Invest dobrih 9,2, SOP 8,8, Abanka 7,3, Banka Koper 5,8, NKBM malo več kot dva, Zavarovalnica Triglav pa malo, manj kot dva milijona evrov.

Lahovnik: Dokapitalizacija in poslovno prestrukturiranje

Medij: Večer Avtorji: Jager Vasja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: V žarišču Datum: 09. 04. 2015 Stran: 4

Drugi del Vecerove preiskovalne zgodbe o zlomu mariborske nadškofije: Kako sta Zvon Ena in Zvon Dva iz denarja delala denar? Kje vse so sledi?

Zgodbe Zvona Ena in Zvona Dva ni mogoče razumeti brez poznavanja konteksta, v katerem sta delovala. Ko govorimo o nekdanji gospodarski mreži mariborske nadškofije, ne moremo mimo množice njunih naložb ter satelitskih podjetij, prek katerih sta izvajala svoje operacije. Šele ob celovitem pregledu dolgov in premoženja celotne mreže si je moč ustvariti sliko o premoženju, ki se je vrtelo v njej, in o njeni usodi. Prav tako do danes še nihče ni objavil točnega podatka, kako velika je v resnici luknja, ki sta jo za seboj pustila propadla Zvon Ena in Zvon Dva. V javnosti so se vrteli vrtoglavi visoki zneski, a pregled številk, do katerih smo se dokopali, pokaže drugačno sliko.

Štirje nivoji

Medij: Novi tednik Celje Avtorji: Unknown Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 26. 03. 2015 Stran: 4

Za Pivovarno Laško se poteguje pet kupcev - Mali delničarji se bojijo ponovitve Mereatorjeve zgodbe

Če bo vse šlo po načrtu, bo Pivovarna Laško in z njo tudi Pivovarna Union najkasneje do konca letošnjega junija dobila novega lastnika. Kdo od petih ponudnikov, ki so poslali zavezujoče ponudbe, bo prevzel slovensko industrijo piva, je težko napovedati, saj se je do zdaj v Sloveniji pri prodaji podjetij zgodilo že preveč presenetljivih, predvsem pa škodljivih preobratov.

Po nekaterih informacijah naj bi bila v ožjem izboru nizozemski pivovarski velikan Heineken in ameriška investicijska družba KKR. Ali bodo Laščani k izboljšanju ponudb pozvali samo ta dva ponudnika ali še koga tretjega, za zdaj ni znano.

Medij: Finance Avtorji: Sovdat Petra Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 26. 03. 2015 Stran: 2

Še pred dobrim letom in polje centralna banka pomagala v stečaj spraviti finančni holding NFD, DZS pa branila pred upnikom NLB

Že večkrat smo naleteli na neuradne informacije, kako se Banka Slovenije vpleta v pogajanja bank upnic o reševanju posameznih dolžnikov. Na Banki Slovenije, ki jo vodi Boštjan Jazbec, so to vedno zanikali. Zdaj smo pridobili januarsko korespondenco o reševanju finančno-turistično-medijskega imperija DZS Bojana Petana, ki mu bodo banke, potem ko je kršil lani podpisani sporazum, dale novega.

Se spomnite, ko je pred meseci vodstvu NLB prekipelo in je zahtevalo, da Petan poplača 2,4-milijonskogarancijo,kijojeDZSleta2009 dal hrvaškemu Digitelu? Petan, kije bil z bankami upnicami, skupaj jih ima 18, sredi pogajanj za nov sporazum o poplačilu dolgov, ker je starega kršil, tudi garancije ni želel plačati. Svoji upnici, NLB, je nonšalantno sporočil: »Se vidimo na sodišču.«

Medij: Novi tednik Celje Avtorji: Unknown Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 26. 03. 2015 Stran: 4

Po petkovem zboru delavcev sindikat Thermane želi, da bi se zaposleni čim prej srečali z upravo družbe. Predsednik uprave Andrej Bošnjak namreč kljub vabilu na zbor ni prišel, sindikat pa želi, da bi se zaposleni in uprava končno soočili in se pogovorili o razlogih za napete odnose v podjetju.

Kot je znano, delavci upravi zlasti zamerijo, da še vedno ni izdelala jasne strategije, da podjetje še vedno nima organizacijsko kadrovske politike niti sistemizacije delovnih mest. V zadnjem času je veliko slabe volje povzročila tudi odločitev uprave, da iz poslovnih razlogov ukine tri pomembna delovna mesta in odpusti tri pomembne delavce, med njimi tudi vodji nabave in medicinskega programa. Hkrati je za vodenje medicinskega programa uprava najela zunanjo svetovalko. Zbor delavcev, ki se ga je udeležila petina zaposlenih, je sprejel sklep, da njihova predstavnika Boštjan Salobir in Matej Romih v nadzornem svetu sprožita postopek za zamenjavo uprave.

Društvo Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) je v začetku leta na Ministrstvo za finance naslovilo zahtevo za posredovanje informacij javnega značaja in sicer za stanje vseh depozitov, ki jih je Republika Slovenija imela v slovenskih bankah na dan 30.09.2013. Sprva smo v Društvu MDS dobili prijazen odgovor z Ministrstva, da bodo morali za podatke povprašati banke (kar si razlagamo kot da Ministrstvo ne ve kje in koliko depozitov ima RS) in bo zato nekaj časa trajalo, danes pa smo z Ministrstva prejeli odločbo, s katero so zavrnili našo zahtevo, sklicujoč se na posamezne banke, ki zaradi varovanja poslovne skrivnosti slednjih podatkov naj ne bi smele razkrivati. Sočasno pa Ministrstvo zapiše podatek, da je RS na dan 30.09.2013 imela deponiranih dobre 3 milijarde EUR sredstev s povprečno obrestno mero 3,9 % in ročnostjo 426 dni.

Ljubljana, 25. marec 2015

Razlastitev delničarjev in obvezničarjev za zaščito davkoplačevalcev?!

Zadnjih nekaj tednov smo na sejah delovnih teles Državnega zbora RS kakor tudi na izredni seji Državnega zbora RS s strani predstavnikov Ministrstva, Banke Slovenije kakor tudi nekdanje predsednice Vlade RS, mag. Alenke Bratušek, večkrat slišali, da je bila sanacija z izbrisom narejena zato, da se je zaščitilo ostale davkoplačevalce in da bi v nasprotnem primeru sledil stečaj bank.

Danes, dne 25.03.2015 končno imamo uradni podatek, da je imela na dan 30.09.2013 Republika Slovenija 3.012.300.000,00 EUR depozitov, s povprečno ročnostjo 426 dni, kar pomeni, da bi lahko sanacija bančnega sistema bila izvedena z razgradnjo navedenih depozitov, namesto tega pa se je država zadolžila na mednarodnih finančnih trgih po 7 % obrestni meri, čeprav se depoziti obrestujejo le 3,9 %. Toliko o ščitenju slovenskih davkoplačevalcev…

Ministrstvo se sprva sklicuje na ZUP potem pa v odločbi ugotovi, da ima vse podatke pri sebi ampak so na žalost poslovna skrivnost banke?!

Ministrstvo za finance nas je sprva 11.02.2015 obvestil, da mora skladno s 143. Členom Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) k udeležbi v postopek povabiti slovenske banke. Po pregledu 143. člena ZUPa se v Društvu MDS sprašujemo, kakšen pravni interes imajo pri celotni zadevi slovenske banke. Društvo MDS zahteva razkritje informacij od pristojnega ministrstva, koliko depozitov je imela država na konkreten datum. Podatka ne zahtevamo od banke in zato toliko bolj preseneča odločba z dnem 25.03.2015, kjer se navajajo trditve bank, da gre za poslovne skrivnosti banke?!

Da bo mera polna, pa ministrstvo celo v drugem odstavku odločbe navede, da razpolaga z vsemi podatki, vendar pa se sklicuje na poslovno skrivnost banke. Očitno predstavniki ministrstva ne razumejo, da podatke zahtevamo od njih, kot organa ki je dolžan razkriti informacijo javnega značaja in nas pri tem ne zanima pozicija banke, saj od nje nismo zahtevali nobenih podatkov niti ni pojasnjeno kakšen pravni interes bi imela pri razkrivanju informacij posamezna banka.

Za banke, ki se k postopku niso priglasile pa Ministrstvo sprejme odločitev namesto njih

Medij: Delo Avtorji: Maja Grgič Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Bančništvo Datum: 19. 03. 2015 Stran: 3

Izbris podrejenih obveznic Tožbe zoper Banko Slovenije večinoma zavržene- Tri leta časa za vložitev odškodninskih postopkov

Ljubljana - Odločitve ustavnega sodišča o izbrisu podrejenih obveznic podržavljenih bank verjetno ni pričakovati pred letom 2016, zato so nekateri mali in veliki obvezniški osmoljenci že sprožili druge sodne postopke, ne izključujejo pa niti morebitnih odškodninskih tožb.

Evropsko sodišče v Luksemburgu, ki ga je ustavno sodišče zaprosilo za pojasnila glede izbrisa, si lahko za odgovor vzame 18 mesecev časa, nato pa morajo o tem presoditi še naši ustavni sodniki. Poznavalci zato odločitve o ustavnosti spornih določil zakona o bančništvu (ZBan) ne pričakujejo pred letom 2016. Nekateri mali lastniki obveznic so na upravnem sodišču že vložili tožbe zoper Banko Slovenije glede zakonitosti samih odločb o izrednih ukrepih, ki so odredile izbris.

Medij: Delo Avtorji: Kos Suzana Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ozadja Datum: 16. 03. 2015 Stran: 9

Imperij DZS ne uresničuje zavez, danih v lani podpisanem sporazumu o finančnem prestrukturiranju, imperij Bojana Petana bankam dolguje okoli 150 milijonov evrov, v sporazumu z upnicami je moral sprejeti natančno določene roke in zneske odplačil svojih dolgov. Kaj zdaj?

Teoretično neuresmcevame zavez iz sporazuma z bankami upnicami in DUTB lahko pomeni propad dogovora in stečaj DZS; ob pogoju seveda, da bi večina upnic glasovala za odpoklic kreditov. Po naših informacijah skušajo zagato zdaj rešiti s podpisom aneksa o »spregledu zavez«. Kot smo neuradno izvedeli, prvi mož DZS Bojan Petan sicer to informacijo zanika, so vse banke upnice, podpisnice sporazuma o finančnem prestrukturiranju DZS, po pogajanjih v zadnjih tednih načeloma že dale soglasje in napovedale, da bodo aneks podpisale. Dodatek k sporazumu, ki znova podaljšuje življenjsko dobo Petanovega imperija, naj bi bil predvidoma podpisan do srede. Vse druge zaveze iz sporazuma ostajajo enake, torej tudi sama veljavnost reprograma, ki se izteče leta 2016. 

V petek, 13.03.2015 je v Državnem zboru RS potekala 10. izredna seja, katere glavna tema je bil sanacija slovenskega bančnega sistema.

Za ogled 1. dela posnetka iz 10. izredne seje Državnega zbora RS z dne 13.03.2015 kliknite na sliko ali tukaj.

Za ogled 2. dela posnetka iz 10. izredne seje Državnega zbora RS z dne 13.03.2015 kliknite na sliko ali tukaj.