Probanka

Medij: Delo Avtorji: Jakše Luka Teme: Mali delničarji, ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Ozadja Datum: 12. 08. 2013 Stran: 10

Intervju Zadnje čase veliko posluje v Čilu, kjer skoraj vsak dan opaža razvoj države. Povsem drugače kot pri nas, ko samo čakamo, kdaj bo propadlo naslednje podjetje. Obložil je celo oblo in v telefonskem imeniku ima številke najvplivnejših ljudi na svetu. Meni, da smo Slovenci eden najbolj lucidnih narodov, vendar nas k tlom tiščita nevoščljivost in opravljivost.

Za začetek: kaj se je pravzaprav zgodilo z odstavitvijo nadškofov?

Berem in poslušam »velike« strokovnjake, ki vse vedo o mariborski zgodbi. Samo čudim se jim. Poznam veliko ozadij, poznam kanonično pravo, in moram reči, da me žalosti, da so takšna mnenja objavljena. Zaradi tega Slovenci izpademo kot popolni nepoznavalci. Kdor ve, kaj se dogaja in kaj se je zgodilo nadškofoma Stresu in Turnšku, tudi ve, da je to veliko huje kot vsaka kazen na Dobu. Tega ne bi privoščil niti najhujšemu sovražniku. Samo še dosmrtna ječa je hujša.

Kaj je tako hudega?

V katoliški cerkvi je to kazen, ki ni primerljiva ne s Kordeževo ne s tisto Tovšakove. To ni Dob, tam je luksuz. Razmišljanje laikov, daje samostansko življenje izlet, je povsem napačno. To je zapor, samo reče se mu samostan. Tam nimaš niti telefona, ničesar, sam s sabo si v svoji celici. Me zanima, kateri od teh velikih strokovnjakov, ki zdaj komentirajo vse počez, bi tam zdržal teden ali dva.

Kako vidite padec podjetij iz kroga mariborske nadškofije?

Medij: Dnevnik Avtorji: Svenšek Katja,Polanič Matjaž Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 09. 07. 2013 Stran: 8

Probanka

Medtem ko se banke upnice že tedne neuspešno pregovarjajo s predsednico uprave Trima Tatjano Fink o imenovanju prokurista in konverziji terjatev, je Probanka napovedala prodajo skoraj tretjine Trima. Gre za jasen signal upravi, da zdajšnja lastniška struktura ne bo obstala, pravijo naši viri.

Medtem ko se banke upnice trebanjskega Trima z vodstvom družbe, natančneje s predsednico uprave Tatjano Fink, že tedne neuspešno pregovarjajo o imenovanju prokurista in konverziji terjatev v lastniški delež, je Probanka včeraj napovedala prodajo 31,3-odstotnega deleža Trima.

Kupce za delnice, ki jih je Probanka zasegla podjetju Trimo Investment, v katerem so združeni Trimovi menedžerji, bodo iskali na javni dražbi 17. julija. Prodaje delnic po izklicni ceni 11,3 evra po naših informacijah sicer ni pričakovati, vendar je dejstvo, da tudi prodaje ni mogoče povsem izključiti. V minulih letih so se kupci namreč že zanimali za Trimo, zanimanje za nakup močno zadolžene trebanjske družbe pa naj bi se okrepilo tudi v zadnjih tednih. V primeru, da se za delnice Trima ne bo našel zunanji kupec, je pričakovati, da bo delnice kupila kar Probanka in s tem zaprla svojo terjatev do Trima Investment.

Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 09. 07. 2013 Stran: 9

Dražba Začetna izklicna cena za 31,3-odstotni delež trebanjske družbe je 3,84 milijona evra

Ljubljana - Vodstvo Probanke, ki nujno potrebuje sveži kapital, si prizadeva zmanjšati izgubo v trebanjskem Trimu. Na dražbi 17. julija bo banka poskušala najti kupca za 31,3-odstotni delež Trima, ki ga je zasegla družbi poblaščenki Trimo Investment.

Potem ko se je konec junija iztekel rok za moratorij na odplačilo glavnice, ki so ga Trimu odobrile banke upnice, bodo te zdaj, kot kaže, poskušale prevzeti vajeti v trebanjski družbi. Prva se je za ta korak odločila Probanka, ki je nekoč veljala za banko, prijazno do menedžerjev, zdaj pa sama išče 50 milijonov evrov svežega kapitala, kar od nje pričakuje tudi Banka Slovenije.

Probanka in Trimo sta bila v preteklosti močno povezana, saj sta družbi lastniško prepleteni, Probanka je financirala tudi družbo pooblaščenko Trimo Investment, prek katere so menedzerji postali 57-odstotni lastnik trebanjske družbe. Ker Trimo Investment ob zapadlosti ni poravnal posojil, se je vodstvo Probanke odločilo zaseči zastavljene delnice Trima in jih prodati na javni dražbi. Začetna izklicna cena za paket delnic je 3,84 milijona evrov oziroma 11,30 evra za delnico, lahko razberemo iz sklica javne dražbe.

Bodo banke prevzele vajeti v Trimu?

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 06. 07. 2013 Stran: 7

Predsednik Probankine uprave Bogomir Kos je delničarjem povedal, da so v četrtek imeli šestumi razgovor s prvim potencialnim dokapitalizatorjem

Blizu tri ure je zaradi ročnega vnašanja glasov trajala včerajšnja skupščina delničarjev Probanke, ki se je je udeležila približno polovica kapitala, družbi Medaljon in Perutnina Ptuj kot skupno več kot četrtinski lastnici pa glasovalnih pravic nista imeli. Delničarje je predvsem zanimalo, kako se bo reševala kapitalska ustreznost Probanke z novo dokapitalizacijo, potem ko do 30. junija ni bilo vplačanih predvidenih 50 milijonov evrov. Tudi zdaj v banki računajo na podoben dokapitalizacijski znesek, o tem in o ceni posamezne nove delnice pa se bo še razpravljalo s potencialnimi investitorji. V četrtek, pravi prvi mož Probanke Bogomir Kos, so že imeli šesturne pogovore s prvim potencialnim investitorjem. Kosa veseli, da obstaja interes za Probanko, z veliko verjetnostjo pa napoveduje, da naj bi se v prvi polovici septembra pri njih zglasila še dva investitorja, a o konkretnih imenih ni mogel govoriti.

Lanske kar 60-milijonske slabitve in rezervacije so Probanko pahnile v 51,4 milijona evrov čiste izgube. Banka, ki z 2,24 odstotka trga v Sloveniji zavzema 14. mesto, je ob koncu lanskega leta še imela 53 milijonov evrov knjigovodskega kapitala. Če bodo letos imeli za "vsega" 10 milijonov evrov slabitev, bi lahko letošnje leto celo že "zvozili" z minimalnim dobičkom. Se pa pojavljajo špekulacije, da bi lahko Probanko kaj kmalu kupila državna Nova KBM, česar Kos ni želel komentirati. Dejal pa je, da je v pogajanjih s potencialnimi investitorji celo prednost, da Probanka neposredno nima državnih lastnikov in da bo sedanja uprava Probanke naredila vse, "da se ne bo ženila z državo, ki si vsake tri dni premisli", je bil oster prvi mož Probanke. Sam ni izgubil upanja v boljšo prihodnost Probanke, katere vodenje je prevzel septembra lani, saj je prepričan, da bo v boljših časih vsaj 40 do 70 odstotkov zdaj oblikovanih slabitev in rezervacij (Probanka jih ima skupno za približno 110 milijonov evrov) lahko sproščenih v obliki t. i. izrednih dobičkov.

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 04. 07. 2013 Stran: 9

Banke

Predsednik uprave Probanke Bogomir Kos je Banko Slovenije zaprosil za podaljšanje roka za izvedbo zahtevane dokapitalizacije, Factor banka pa bo delničarje prosila za novo soglasje za kar 50-milijonsko dokapitalizacije

Mariborski Probanki ni uspelo izpolniti zahtev Banke Slovenije in do konca junija zbrati dodatnih 50 milijonov evrov svežega kapitala. »Glede na to, da do konca minulega meseca dokapitalizacija ni bila izvedena, smo prosili Banko Slovenije za podaljšanje roka,« so nam povedali v Probanki, kjer pa podrobnosti niso komentirali.

Čeprav je predsednik uprave Probanke Bogomir Kos še pred kratkim poudarjal, da se za vstop v banko zanimajo tako vlagatelji iz EU kot tudi zunaj EU, po naših informacijah v banki za zdaj nimajo še nobenih konkretnih ponudb investitorjev. Kljub temu v Probanki poudarjajo, da dogovori o dokapitalizaciji še vedno potekajo, že v kratkem pa nameravajo sklicati tudi novo dokapitalizacijsko skupščino. Ali bodo v drugem poskusu prav tako poskušali zbrati 50 milijonov evrov dodatnega kapitala ali pa so se njihove kapitalske potrebe še dodatno povečale, za zdaj ni znano. Konec lanskega leta je količnik temeljnega kapitala Probanke sicer znašal le še 5,4 odstotka, kar je v veliki meri posledica lanskoletne 5l-milijonske izgube. Toda po ocenah revizorjev je bila izguba banke v minulem letu podcenjena za več kot 20 milijonov evrov, saj v banki številne naložbe še vedno vrednotijo po bistveno višjih cenah od borznih, hkrati pa se revizorji niso mogli prepričati niti o ustreznosti oblikovanih oslabitev za nekatera posojila.

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji, ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 28. 05. 2013 Stran: 8

Perutnina Ptuj

Perutnina Ptuj je lani ustvarila za šest milijonov evrov čiste izgube, kar je v veliki meri posledica slabitve naložbe v delnice Probanke.

Skupina Perutnina Ptuj pod vodstvom Romana Glaserja je lani četrto leto zapored končala z izgubo, prvič po več kot 20 letih pa je z izgubo poslovala tudi matična družba. Če je bilo slabo poslovanje v zadnjih letih v veliki meri posledica visokih izgub srbskega Topika, je lani Perutnino Ptuj v šestmilijonsko izgubo pahnila njena naložba v delnice Probanke.

V Perutnini Ptuj so morali oblikovati za kar 9,1 milijona evrov oslabitev 12-odstotnega deleža Probanke, kar nam je včeraj potrdil tudi Glaser. Slabitve so po naših informacijah od Perutnine Ptuj zahtevali celo revizorji KPMG, medtem ko naj bi se v ptujski družbi prvotno želeli temu izogniti. Na to kaže tudi nerevidirano poročilo o poslovanju, po katerem je Perutnina Ptuj lani poslovala z nekaj več kot dvema milijonoma evrov čistega dobička. Kljub visoki izgubi in triodstotnemu padcu prihodkov, ki so se znižali na 139 milijonov evrov, je Perutnini Ptuj uspelo opazneje izboljšati dobičkonosnost poslovanja. Zaradi nižjih stroškov blaga, materiala in storitev se je dobiček iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) zvišal za tretjino, na 135 milijona evrov. Kako je lani poslovala Skupina Perutnina Ptuj, še ni znano.

Medij: Dnevnik Avtorji: Modic Tomaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 04. 05. 2013 Stran: 7

Menedžerske družbe

Prve objave poslovnih rezultatov menedžerskih družb za leto 2012 razkrivajo, da se njihove obveznosti niso kaj dosti znižale. Če so nekaterim družbam šteti dnevi, druge, sicer redke, poslujejo vedno bolje in presegajo rekorde.

Velik del slovenskih menedžerjev, ki so se pred leti odločili za prevzem družb, danes le nemočno opazuje, kako se jim finančno nevzdržna konstrukcija podira pred očmi. Redki od njih bankam brez težav poravnavajo obresti na posojila, kaj šele glavnice. Sodeč po prvih objavah rezultatov menedžerskih družb se je v letu 2012 odplačevanje finančnih obveznosti skorajda ustavilo, po drugi strani pa se vrednost njihovega kapitala še naprej znižuje.

Za vratom enaki dolgovi kot pred štirimi leti

Če je skoraj 60 za zdaj še preživelih menedžerskih družb v leto 2009 zakorakalo z več kot 700 milijoni evrov finančnih obveznosti, v veliki večini kratkoročnih, je slika štiri leta kasneje katastrofalna. Po naših grobih ocenah so izpostavljenost zmanjšale za manj kot sto milijonov evrov, in še to predvsem na račun prevzetih družb. Petindvajset menedžerskih družb, ki so včeraj objavile poslovne rezultate za leto 2012, je po visokih izgubah v letih 2009, 2010 in 20ll poslovalo nekoliko bolje. Kljub temu je primerjava pokazala, da jim za vratom visijo domala enaki dolgovi kot pred štirimi leti. Tudi njihov skupni kapital je glede na konec leta 2008 za kar tretjino nižji. Pri tem je treba upoštevati še, da so lani konec svoje poslovne poti med drugim dočakali Primorje Hoiding, FB Investicije Igorja Bavčarja in PSL Storitve (nekdanja lastnica Save), ki so imeli skupno za skoraj 70 milijonov evrov obveznosti.

(Nekdanjim) menedžerjem Probanke zmanjkuje časa

Medij: Gorenjski glas Avtorji: Zaplotnik Cveto Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 03. 05. 2013 Stran: 11

Delničarji Probanke so na ponedeljkovi skupščini izglasovali dokapitalizacijo v znesku petdeset milijonov evrov.

Kranj - Delničarji Probanke so na ponedeljkovi skupščini sprejeli sklep o povečanju osnovnega kapitala s sedanjih 17,9 na največ 68 milijonov evrov. V ta namen bodo izdali največ dvanajst milijonov novih delnic in jih ponudili vlagateljem po ceni 4,2 evra za delnico, pri tem pa bodo izključili prednostno pravico obstoječih delničarjev. Dokapitalizacija bo uspešna, če bodo vlagatelji do 30. junija vpisali in vplačali najmanj 8,39 milijona delnic v skupnem znesku nekaj več kot 35 milijonov evrov.

Kot je na predstavitvi lanskih rezultatov poslovanja dejal predsednik uprave Bogomir Kos, so v banki lani zaradi zahtev Banke Slovenije po zagotavljanju kapitalske ustreznosti pomembno skrčili obseg poslovanja. Bilančno vsoto so zmanjšali za 126 milijonov evrov ali za več kot desetino, pri tem pa so z 2,24-odstotnim deležem ohranili svoje mesto na trgu in zasedli dvanajsto mesto med bankami v slovenskem bančnem sistemu. Finančna skupina Probanka je leto končala z 51,2 milijona evrov izgube in matična banka z 51,4 milijona evrov, pri tem pa je skupina oblikovala za 60 milijonov evrov oslabitev in rezervacij in banka za 60,6 milijona. Količnik kapitalske ustreznosti je ob koncu lanskega leta za banko znašal 8,33 odstotka in za skupino 8,06 odstotka.

Medij: Večer Avtorji: Ferluga Irena Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 20. 04. 2013 Stran: 8

Tako se očitkov ob zamenjavi vrha zdravstvene zavarovalnice brani prva nadzornica Vzajemne Aleksandra Podgomik. Zanika preusmeritev finančnega toka v Perutnino Ptuj

Zamenjava predsednice uprave Vzajemne, zdravstvene zavarovalnice, Milojke Kolar po dobrem letu - od sredine tega tedna Vzajemno vodi Aleš Mikeln - je še spodbudila očitke o domnevno nečednih namenih tako imenovane štajerske naveze, ki da obvladuje Vzajemno. Njen velikanski proračun, trenutno ga z mesečno premijo 28,62 evra polni 854.225 zavarovancev, je bil že od ustanovitve privlačen kolač za večino uprav. Sodni postopki, ki jih je proti nekdanjima upravama Marka Jakliča in Boštjana Averja sprožila izredna uprava Dušana Kidriča, še niso končani, požirajo pa ogromne denarje zavarovancev. Kako to pojasnjuje prva nadzornica Vzajemne mag. Aleksandra Podgornik, direktorica Štajerske gospodarske zbornice (ŠGZ).

Kako odgovarjate na očitke, da je Vzajemno prevzela Štajerska gospodarska zbornica?

"Takšne ideje širi zavarovanec in predsednik društva Mali delničarji Slovenije Rajko Stankovič in so njegova fikcija. Nikakor ni ŠGZ prevzela Vzajemne, je pa res, da je med njenim članstvom veliko zaposlenih v družbah, ki so članice ŠGZ. Zato se je ŠGZ od nekdaj ukvarjala tudi z zdravstvom. Prek ŠGZ so zaposleni pokazali interes, da želijo v skupščini zastopnikov Vzajemne kandidirati in imeti svoje zastopnike, od 45, ki so jih volili člani iz celotne države, jih je veliko iz Štajerske, 18 jih je iz podjetij, ki so v Štajerski gospodarski zbornici. Zaradi tega se nam ni treba opravičevati. Vzajemno želimo razvojno spodbuditi, da bodo imeli od tega zavarovanci kar največ koristi. Očitki o regijski pripadnosti so zato rahlo smešni."

Koliko so utemeljeni očitki, da je namen preusmerjanje finančnih tokov iz Vzajemne k Perutnini Ptuj?