Probanka

Brez odločitve o usodi Alposa

Medij: Delo Avtorji: P. S. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 24. 09. 2011 Stran: 9

Ljubljana - Pričakovati je bilo, da bo nadzorni svet šentjurskega Alposa včeraj sprejel odločitev o nadaljevanju sanacije oziroma stečaju te zadolžene družbe, ki tudi v postopku prisilne poravnave ni izboljšala poslovanja. Nadzorniki niso sklenili nič novega. V kratkem sporočilu za javnost je navedeno, da so zadolžili upravo Alposa, da do prihodnje seje NS pripravi predlog ukrepov finančnega prestrukturiranja, ki bodo predloženi skupščini. Najbrž bo Alpos v kratkem sklical izredno skupščino delničarjev o tem, kdaj se bodo znova sestali nadzorniki. Podrobnosti tudi včeraj ni bilo mogoče izvedeti, saj je bil predsednik NS dr. Vasilij Prešeren znova nedosegljiv. Neuradno so se o možnostih nakupa posameznih delov skupine Alpos menda že zanimali Nemci, v igri pa je domnevno tudi eno od ruskih metalurških podjetij. Banke upnice solastnice (NLB, NKBM, Abanka Vipa, Probanka, Factor banka) so zaradi izkrivljenih bilanc prejšnje uprave čedalje manj naklonjene nadaljevanju prisilne poravnave, medtem ko je Slovenska industrija jekla, kije petinska lastnica družbe, v reševanju šentjurskih cevarjev nekoliko bolj strateško naravnana.

Banke prodajajo Pivovarno Laško

Medij: Večer Avtorji: STA Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 20. 09. 2011 Stran: 10

Skupno naj bi bilo naprodaj 64 odstotkov Pivovarne

Banke, ki so leta 2009 zaplenile delnice Bošku Šrotu, in nekateri manjši lastniki Pivovarne Laško so po pisanju včerajšnjih Financ podpisali sporazum o prodaji skupine Pivovarna Laško. Skupno naj bi bilo naprodaj dobrih 64 odstotkov Laškega.

Svoje deleže v Pivovarni Laško prodajajo Nova Ljubljanska banka (NLB), Hypo banka, Probanka, Gorenjska banka, Abanka, Banka Celje, Nova Kreditna banka Maribor (NKBM) in vzajemni sklad NFD 1. Probanka in Banka Koper bosta sporazum podpisali v prihodnjih dneh, ker sta že prej imeli svojega svetovalca za prodajo, navaja časnik.

V NLB so sicer včeraj povedali, da sporazuma o prodaji Pivovarne Laško še niso podpisali, si pa za to prizadevajo. Delež v Laškem namreč želijo prodati, saj gre za kapitalski delež, ki ne sodi v osnovno dejavnost banke.

V Perutnini brez dokapitalizacije

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 27. 08. 2011 Stran: 8

Kranjski Merkur glasoval po željah Perutninine uprave, a to ni bilo dovolj za potrebno tričetrtinsko podporo za do polovično statutarno povečanje osnovnega kapitala. Ne v Merkurju in ne v Probanki ne želijo dividend Perutnine

Na včerajšnji dolgo pričakovani in napovedovani skupščini delničarjev Perutnine Ptuj je njen predsednik uprave, dr. Roman Glaser, doživel največji šok, ko je uvidel, da ne bo doseženo polovično povečanje osnovnega kapitala. Pri tem mu niso pomagali glasovi ne Holdinga PMP, ki je v lasti Perutninih menedžerjev ne Probanke in njene Zlate monete II, ki je v lasti Probankinih vodilnih, pa tudi ne kranjskega Merkurja. Za omenjeni sklep je resda glasovalo 61,5 odstotka prisotnih delnic z glasovalno pravico, a bi jih po zakonu moralo vsaj 75 odstotkov. Glaser pa je na skupščini podal nasprotni predlog o posebni reviziji, pri čemer se ni strinjal, da bi to opravila družba Ernst & Young, ki naj bi po mnenju nekaterih prisotnih bila preveč povezana s Kadom, ki je desetodstotni lastnik Perutnine. Revizorja bodo po Glaserjevem predlogu do konca oktobra izbrali nadzorniki. Hkrati sta iz pregleda posebne revizije izločena posla Perutnine z Infond Holdingom in Centrom Naložbe, oba sta že v stečaju, kjer Perutnina Ptuj že po sodni poti terja "posojenih", a ne vrnjenih, 15 milijonov evrov.

Glaser s pravnim manevrom zvezal roke "posebnemu" revizorju

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji, ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 27. 08. 2011 Stran: 21

Ptuj - Predsednik uprave Perutnine Ptuj Roman Glaser je na včerajšnji skupščini s spretnim pravnim manevrom izigral male delničarje ptujske družbe na čelu s Kapitalsko družbo (Kad). Za zdaj kaže, da delničarji Perutnine Ptuj kljub uradno potrjeni zahtevi za posebno revizijo ne bodo dobili celovitega pregleda ozadja prodaje hčerinskih podjetij, številnih nepremičninskih in finančnih poslov ter večdesetmilijonskih dokapitalizacij hčerinskih družb v Sloveniji in tujini.

Glaser je namreč na skupščini z lastnim nasprotnim predlogom dosegel, da bo posebnega revizorja do konca oktobra izbral nadzorni svet, ki se bo moral pri tem ozirati na ceno, reference in neodvisnost. Na videz nepomembna razlika, dejansko pomeni, da v Perutnini Ptuj dejansko sploh ne bo potekala posebna revizija, kot sta jo v skladu z zakonom zahtevala Kad in društvo malih delničarjev MDS, opozarjajo pravni strokovnjaki. »Zakon o gospodarskih družbah (ZGD) določa, da posebnega revizorja določi skupščina in ne nadzorni svet. Izbrani revizor dejansko ne bo imel pravic, ki jih v tovrstnih primerih določa ZGD, uprava Perutnine Ptuj pa mu sploh ni dolžna dati vseh želenih podatkov,« pojasnjuje pravni strokovnjak, ki ni želel biti imenovan. Po včerajšnji skupščini je sicer Glaser izrazil prepričanje, da »posebna revizija ne bo odkrila ničesar«.

Romanu Glaserju pred skupščino Perutnine Ptuj odrekli podporo tudi nekdanji zavezniki

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji, ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 26. 08. 2011 Stran: 23

Ljubljana - Današnja skupščina Perutnine Ptuj bo dokončno razkrila, kakšen vplivmed članikonzorcija, kije leta 2008 prevzel Perutnino Ptuj, sploh še uživa predsednik uprave Perutnine Ptuj Roman Glaser. Delničarji bodo namreč odločali o zahtevi Kapitalske družbe in društva malih delničarjev MDS za imenovanje posebnega revizorja. Ta bi številne nejasne posle, vključno z ozadjem prodaj več hčerinskih podjetij, ki so v nenavadnih okoliščinah končala v lasti menedžerjev Perutnine Ptuj oziroma njihove družbe Holding PMR Čeprav konzorcij lastnikov (poleg Holdinga PMP še Perutninska zadruga Ptuj, Merkur, Probanka in Zlata Moneta II) obvladuje skoraj tri četrtine lastništva Perutnine Ptuj, za zdaj izida še ni mogoče z gotovostjo napovedati, vendar pa naše preverjanje kaže, da utegne predlog dobiti zadostno podporo. »Upravni odbor Perutninske zadruge Ptuj (PZP) se je odločil, da predlog za posebno revizijo podpremo, prav tako pa bomo glasovali tudi proti predlogu uprave za dokapitalizacijo,« nam je včeraj povedal Simon Toplak, predsednik PZP in član nadzornega sveta Perutnine Ptuj. Ker ni pričakovati, da bi predlog Kada podprli tudi Zlata Moneta II in Probanka (Glaser je predsednik njenega nadzornega sveta), bo razplet skupščine tako dejansko odločil Merkur, ki ima v lasti četrtino delnic in kije s Perutnino Ptuj v sodnem sporu.

Regulator trga nad skrivnostne lastnike MLM

Medij: Dnevnik Avtorji: Vuković Vesna,Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji, ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 18. 08. 2011 Stran: 18

Ljubljana - Zaradi suma usklajenega delovanja in kršitve zakona o prevzemih je po neuradnih informacijah Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) včeraj sprožila postopek nadzora nad ključnimi lastniki Mariborske Livarne Maribor (MLM). Avstrijski družbi Metalka in Ditachmair& Partner ter avstrijski državljan VVolfgang Rainer obvladujejo skupno skoraj 70 odstotkov kapitala MLM in 55,6 odstotka vseh delnic z glasovalno pravico in tako presegajo prevzemni prag.

Noben od posameznih avstrijskih lastnikov prevzemnega praga sicer ne presega, vendar obstaja sum, da gre dejansko za povezane osebe, ki delujejo usklajeno in so tako brez objave prevzemne ponudbe prevzele MLM, ki ima več kot 500 malih delničarjev. Kot smo včeraj razkrili v Dnevniku, se avstrijski lastniki kljub več pozivom SID banke doslej niso želeli razkriti, lastništvo obeh družb pa je zakrito tudi v avstrijskih sodnih registrih. Po nekaterih predvidevanjih naj bi lastništvo Metalke kot največjega lastnika zdaj obvladovala Unicredit, ki je financirala neuspešen poskus menedžerskega prevzema MLM. Prav nejasna lastniška struktura MLM paje tudi eden izmed ključnih razlogov, zakaj SID banka mariborskemu livarju ne želi odobriti državnega poroštva. Glede na slabo finančno sliko MLM, ki ima ob 15 milijonih evrov kapitala skoraj 70 milijonov evrov dolgov, od leta 2008 pa posluje z večmilijonsko izgubo, pa je prikrivanje podatkov o pravih lastnikih še toliko bolj nerazumljivo. Velik del nabavnih in prodajnih poti MLM se sicer odvija prav prek Metalke, vendar zaradi nejavnih bilanc avstrijske družbe ni mogoče izvedeti, koliko dobička MLM dejansko ostane pri njej.

Milijonski posli med Kranjem, Ptujem in Laškim

Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 02. 08. 2011 Stran: 9

Sum o oškodovanju premoženja v Perutnini Ptuj

Kad in mali delničarji zahtevajo izredno revizijo preteklih poslov Perutnine Ptuj, zlasti z Merkurjem in Pivovarno Laško - Predlog o reviziji na avgustovski skupščini

Ljubljana - Milijonski posli, ki jih je v preteklih letih sklepala uprava Perutnine Ptuj pod vodstvom Romana Glaserja, bi lahko postali predmet posebne revizije. Mali delničarji in država so včeraj vložili zahtevo za razširitev dnevnega reda avgustovske skupščine, s katero delničarjem predlagajo izglasovanje posebne revizije nekaterih poslov Perutnine Ptuj v zadnjih petih letih, zlasti nakupov deležev drugih družb in njihova zavarovanja.


Male delničarje in državo, ki prek Kapitalske družbe obvladuje dobrih deset odstotkov osnovnega kapitala Perutnine Ptuj, zanimajo zlasti posli z nakelskim Merkurjem in milijonska posojila nekdanjima lastnikoma Pivovarne Laško, mariborskemu holdingu Infond in Centru Naložbe. Sumijo namreč, da so bila ravnanja pri sklepanju tovrstnih poslov negospodarna in bi lahko povzročila oškodovanje Perutnine Ptuj.

Horde tajkunskih prevzemnikov

Medij: Reporter Avtorji: Černic Andrej Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Slovenija Datum: 01. 08. 2011 Stran: 41

Viator & Vektorje postal nova žrtev enega najbolj žalostnih poglavij slovenske gospodarske tranzicije. Zagotovo pa ni zadnja. Zdenko Pavček seje pridružil klubu propadlih tajkunov, scenarij, ki ga v teh dneh gledamo, je isti, kot smo ga že videli pri Vegradu, SCT, Merkurju in drugih velikanih. Slovenija pa je polna podobnih zgodb velikih in malih tajkunov. Z bilančnimi številkami razkrivamo, kako je z menedžersko prevzetimi podjetji.

Pavček je pri svojem potopu pošteno povlekel za nos vse zaposlene. Poleg tega, da delavci pogrešajo polovico majske in junijsko plačo, jim menda ni plačal niti prispevkov za maj; na banke naj ne bi nakazal obrokov posojil delavcev. Nekateri so se namreč odločili, da jim bo obrok bančnega kredita od plače odtrgal kar delodajalec in ga nato nakazal na banko. Viator & Vektor naj bi delavcem odtrgal obrok, ni pa ga nakazal bankam. Sporno je tudi izplačilo preživnine in nekatere druge dajatve. Tudi po tem se zgodba Viator & Vektorja ne razlikuje od drugih gospodarskih tragedij. Pavček se je do zadnjega pogajal z bankami za dodatnih nekaj milijonov kredita, ki naj bi podaljšalo upanje (ali agonijo) podjetja, razmere pa so bile že prej kompromitirane. Konec lanskega leta je Skupina Viator & Vektor imela samo še 6,4 milijona evrov prometa (leta 2009 ga je bilo za 10,8 milijona, leta 2008 pa celo 84,8 milijona evrov).

Država v Probanko vezala dodatnih 50 milijonov evrov

Medij: Finance Avtorji: Weiss Monika Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 28. 07. 2011 Stran: 8

Probanka, kije pod lupo Banke Slovenije, je v prvem polletju povečala posojila delničarjem

Probanka, v kateri so že skoraj mesec dni revizorji Banke Slovenije (BS), je prvo polletje končala z 955 tisoč evri čistega dobička. Dobiček na konsolidirani ravni pa je bil - zaradi skoraj polmilijonske izgube podjetja Probanka Nepremičnine - pol manjši.


Da imajo Probanko pod drobnogledom revizorji BS, smo pisali v začetku meseca (www.finance.si/317843). Po naših virih pa odločitve uprave na čelu z Romano Pajenk v banki še vedno neposredno »spremlja« predstavnik BS, sodeloval naj bi tudi na sejah odborov in komisij banke. »Ne moremo komentirati ne posameznih postopkov nadzora ne posameznih ukrepov, izrečenih v postopku opravljanja nadzora. Cilji vseh ukrepov, ki jihpri izvajanju nadzora izreka BS, so namenjeni bolj varnemu poslovanju bank in bolj stabilnemu bančnemu sistemu,« so nam včeraj odgovorili iz BS. O statutu pooblastil uprave pa so še dodali: »Uprava Probanke ima vsapooblastilaza vodenje, banko vodi samostojno in na lastno odgovornost banke in za nobene odločitve ne potrebuje dovoljenja BS.« O varnosti vlog v Probanki (konec junija je zgolj prebivalstvu hranila za 256 milijonov evrov vlog) so ponovili: »Vse banke v Republiki Sloveniji izpolnjujejo solventnostna merila.«

Rezervacije in oslabitve medletno podvojene

Delničarji Pivovarne Laško zmagovalci

Medij: Kapital Avtorji: Olenšek Špacapan Barbara Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Borzni komentar Datum: 18. 07. 2011 Stran: 10

DELNIČARJI PIVOVARNE LAŠKO ZMAGOVALCI

Delnica laških pivovarjev je zrasla za več kot polovico

Zanimivo dogajanje. Trenutno je v tujini dogajanje zelo zanimivo, predvsem pa zaskrbljujoče. Višanje obrestnih mer, nižanje bonitet, grška in italijanska zadolženost - kapitalski trgi so torej pod velikimi pritiski. V Sloveniji so trenutno oči uprte v reševanje oziroma prodajo laških pivovarjev, saj se je ponudil kupec, ki pa mu redki verjamejo, da bo to vlogo resnično tudi odigral. Drugače so v domačem ospredju predvsem politične zdrahe in nove obljube, ki jih sprožajo prihajajoče volitve.

 

Gorenje brez dokapitalizacije in dividende. Gorenje s svojo ambicioznostjo še naprej navdušuje, saj je z Deutsche Bank AG sklenilo dve posojili v skupni višini 100 milijonov evrov, s čimer bo diverzificiralo vire financiranja in nadaljevalo s prestrukturiranjem kratkoročnih finančnih obveznosti v dolgoročneje pa bila zanimiva tudi Gorenjeva skupščina, kjer so po pričakovanjih z glasovanja črtali najpomembnejši predlagan sklep o dokapitalizaciji. Kapitalska družba je dala nasprotni predlog pod točko o delitvi dobička. Uprava in nadzorni svet sta namreč predlagala, da bilančni dobiček v višini 2,24 milijona evrov ostane nerazporejen. Kad pa je predlagal 14 centov bruto dividende na delnico. Lastniki nasprotnega predloga niso podprli, zato dobiček tako ostaja nerazporejen. V javnosti pa že krožijo informacije, da v Gorenju nameravajo letos sklicati še eno skupščino, ampak le o osvežitvi kapitala.

Syndicate content

portalov

Tuje novice iz regije

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.