Perutnina Ptuj

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 30. 05. 2012 Stran: 17

Ljubljana - Posebno revizijo poslov uprave Perutnine Ptuj v zadnjih petih letih bo opravila revizijska družba BDO Revizija, kipa pri svojem delu ne bo smela preveriti posojil, ki jih je ptujska skupina odobrila podjetjem, prek katerih je Boško Šrot obvladoval Pivovarno Laško. Izbrani revizorji prav tako ne bodo imeli polnih pooblastil po zakonu o gospodarskih družbah (ZGD), saj so ga izbrali nadzorniki in ne delničarji. Prav zaradi tega predsedniku uprave Perutnine Ptuj Romanu Glaserju revizorjem sploh ne bo treba razkriti vseh želenih podatkov.

Revizijo več kot sto poslov bo morala BDO Revizija opraviti v le mesecu in pol, saj morajo svoje končno poročilo oddati najkasneje do konca junija. Pri izbiri posebnega revizorja so nadzorniki sicer upoštevali predvsem ceno, kije imela kar 80-odstotno utež, reference pa so k skupni oceni prispevale zgolj 20 odstotkov. »Dobili smo štiri ponudbe revizijskih družb. Dve v cenovnem razponu med 30.000 in 40.000 evri, eno v višini slabih 100.000 evrov in ponudbo BDO v višini 18.000 evrov,« nam je povedal predsednik Perutninske zadruge Ptuj in član nadzornega sveta Perutnine Ptuj Simon Toplak, ki dvomov v izbiro revizorja ni skrival, čeprav je pri njihovi izbiri sodeloval tudi sam. »Ne vem, kako bodo v BDO za tako ceno posebno revizijo sploh lahko opravili,« nam je povedal.

Medij: Dnevnik Avtorji: Svenšek Katja Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 15. 03. 2012 Stran: 19

Ljubljana - Nadzorni svet Vzajemne je na seji minuli teden imenoval tri članice uprave zavarovalnice in ne le dveh, Milojko Kolar in Katjo Jelerčič, kot so sporočili javnosti. Več virov nam je zatrdilo, da je bila v upravo imenovana tudi Karmen Ponikvar, sicer direktorica Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS), čeprav si nekateri, med drugim očitno tudi predsednica nadzornega sveta Aleksandra Podgornik, prizadevajo, da njeno imenovanje ne bi bilo veljavno. Ko smo jo namreč prosili za pojasnila, je dejala, »da podrobnosti glasovanja niso pomembne.«

Do zapleta pri imenovanju Ponikvarjeve je prišlo zaradi interpretacije rezultata glasovanja nadzornikov, zaradi česar so se že obrnili na pomoč zunanjih pravnih strokovnjakov. Za Ponikvarjevo so glasovali trije člani nadzornega sveta, medtem ko sta bila dva proti, dva pa sta bila vzdržana, nam je zatrdilo več virov. Po glasovanju naj bi bili nadzorniki deležni razlage, da je za imenovanje potrebna večina glasov vseh nadzornikov, torej vsaj štirje glasovi. A zakon o gospodarskih družbah določa, da je za veljavnost sklepa potrebna večina oddanih glasov. Tudi statut Vzajemne določa, da sprejema nadzorni svet zavarovalnice sklepe z večino oddanih glasov. Glede na to, da je Ponikvarjeva prejela tri od petih oddanih glasov, je bila torej imenovana v upravo Vzajemne.

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Foto: Tit Košir Teme: Mali delničarji, ZPRE-1 zakon o prevzemih, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 06. 03. 2012 Stran: 11

Verniki so zaupali lastninske certifikate Krekovim skladom in ob tem cerkev napačno enačili z državo, meni Rajko Stankovič, predsednik MDS

V obdobju, ko mali delničarji v marsikaterem slovenskem podjetju doživljajo vedno bolj grenko izkušnjo delničarstva, smo se z Rajkom Stankovičem, predsednikom društva Mali delničarji Slovenije (MDS), pogovarjali o delovanju njihovega društva in o njihovih najbolj odmevnih akcijah v elektrodistribucijskih podjetjih, Vzajemni, holdingih Zvon, Savi, Merkurju, Perutnini Ptuj in številnih drugih primerih.

Čemu so društva malih delničarjev namenjena?

"Na področju delničarstva sem pričel delati 10. junija 2006 v društvu VZMD, vse do 12. marca 2009, ko sva se s predsednikom VZMD, Kristjanom Verbičem, zaradi različnih pogledov na delovanje društva in predstavljanja interesov malih delničarjev razšla. V MDS, ki smo ga ustanovili aprila 2009, smo vedno poiskali nekoga, ki je delničar v določenem podjetju, da je poleg lastnih nesebično branil interese drugih malih delničarjev. Vedno smo skušali najti nekoga, ki je užival zaupanje večjih delničarjev bodisi (nekdanjih) zaposlenih. Z lastnim zbiranjem pooblastil se letno udeležimo 45 do 50 skupščin, imamo 21-odstoten izplen vrnjenih pooblastil za zastopanje na skupščinah, kjer v povprečju zastopamo dva odstotka osnovnega kapitala in dobre tri odstotke glasovalnih pravic. Nastopamo tudi kot pooblaščenci v podjetjih, kot so Petrol, Gorenje, Pivovarna Laško, Mercator, kjer organizirano zbirajo pooblastila. Lani smo med temi družbami najboljši rezultat imeli na Gorenju, kjer smo zastopali 12,37 odstotka delničarjev, saj smo dobili pooblastilo podjetja Philipa Sluiterja (Home Products Europe), ki je 6,73-odstotni lastnik. Pri lastnih zbiranjih pooblastil bi izpostavil, da smo na lanski skupščini Krke zastopali 5,5 odstotka delničarjev, leto prej, ko se v zbiranje pooblastil ni vključila Krkina uprava, pa slabih 10 odstotkov. Že dve leti zapored smo največji zastopniki malih delničarjev v Žitu, kjer imamo na skupščini od 26- do 28-odstotno zastopanost kapitala in v obeh letih smo z nasprotnim predlogom uspeli z zvišanjem dividende, z nadzornikom žal ne. V zadnjem letu smo se aktivno vključili v zgodbo obeh cerkvenih' holdingov Zvon in tudi tu dosegli od 6- do 10-odstotno skupščinsko zastopanost."

Mačehovska država v elektropodjetjih

Kolikšen je vaš letni proračun za delovanje in kako pridete do teh sredstev?

Medij: Dnevnik Avtorji: Sebastjan Morozov, Matjaž Polanič Teme: Gospodarstvo Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 19. 12. 2011

Ljubljana - Če bi Agrokorju uspel prevzem Mercatorja, bi morali vsi njegovi dobavitelji zaradi daljših plačilnih rokov hrvaškega podjetja (upoštevajoč obstoječe roke) nujno zbrati kar okoli 450 milijonov evrov dodatnih likvidnostnih sredstev, kažejo naši izračuni. Večina tega zneska odpade na slovenske dobavitelje, ki imajo na Mercatorjevih policah za zdaj še vedno prevladujoč položaj. Ker se številna slovenska prehrambena podjetja trdno borijo za preživetje na trgu, banke pa jim le s težavo reprogramirajo posojila, kaj šele, da bi jim odobrila nova, bi ob občutnem podaljšanju plačilnih rokov marsikatero podjetje po vsej verjetnosti moralo zapreti vrata. Zato ne preseneča, da so Agrokorjevi apetiti po Mercatorju strah pognali tudi v kosti dobaviteljem največje slovenske prodajne verige.

Agrokor s pomočjo dobaviteljev do brezobrestnega posojila

Če predvidimo, da znaša obrestna mera za najem posojila za financiranje obratnega kapitala okoli šest odstotkov, bi morali Mercatorjevi dobavitelji (upoštevajoč 450 milijonov evrov) za obresti plačati skoraj 27 milijonov evrov več na letni ravni, v petih letih pa bi ta znesek znašal čez 130 milijonov evrov. Po drugi strani bi takšno podaljšanje plačilnih rokov pomenilo, da bi lahko (pre)zadolženi Agrokor na plečih Mercatorjevih dobaviteljev prejel skoraj pol milijarde evrov posojila, za katerega mu ne bi bilo potrebno plačati niti promila obresti.

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 01. 10. 2011 Stran: 9

ING naj bi rok za oddajo nezavezujočih ponudb za Mercator s 5. oktobra podaljšala na 17. oktober

Londonska investicijska banka ING, ki je svetovalec pri prodaji večinskega deleža (50,03 odstotka) Mercatorja, naj bi rok za oddajo nezavezujočih ponudb s 5. oktobra podaljšala na 17. oktober. Vinesh Karia iz ING nam v zvezi s prodajnim postopkom za Mercator ni mogel komentirati ničesar, niti tega, ali so dejansko prestavili rok za ponudbe. Hrvaški Poslovni dnevnik pa poroča, da naj bi poleg hrvaškega Agrokorja imeli interes za oddajo ponudb predvsem predstavniki skladov, kot so Mid Europa (ta je v preteklosti tudi opravil skrbni pregled Mercatorja), Warburg Pincus in TPG. Hrvaški medij še poroča, da naj bi Agrokor imel za morebitni prevzem Mercatorja zagotovljenih 700 milijonov evrov (186 evrov za posamično delnico Mercatorja) sindiciranega posojila pri evropskih bankah Erste, Raiffeisen, Deutsche Bank, Societe Generale, Intesa Sanpaolo, UniCredit, Mediobanca in UBS.

Medij: Dnevnik Avtorji: Vuković Vesna,Rankov Suzana Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 30. 09. 2011 Stran: 23

Ljubljana - Kaže, da Vzajemno zdravstveno zavarovalnico čakajo novi kadrovski pretresi. Napovedi o skorajšnjih spremembah v upravi, katere vodenje je komaj v začetku julijaprevzela Milojka Kolar, so se namreč pojavile takoj po konstitutivni seji avgustaimenovanega nadzornega sveta. Če se bodo te tudi uresničile, bo Vzajemna dobila že četrto upravo v treh letih.

Nova predsednica nadzornega sveta Aleksandra Podgornik, sicer predsednica Štajerske gospodarske zbornice, ne izključuje menjav v upravi. Ne pričakuje jih že na prihodnji seji nadzornega sveta, razen če ne bo kateri od nadzornikov odprl tega vprašanja. Po njenih besedah se bodo predvidoma prihodnji teden nadzorniki seznanili s poslovanjem Vzajemne in njenimi razvojnimi usmeritvami. »Od tega bo odvisna ocena, ali so potrebne spremembe v upravi,« je dejala Podgornikova in poudarila, da imajo z Vzajemno velike razvojne načrte. Na vprašanje, ali so že preverili, kakšne odpravnine so si v primeru razrešitve zagotovili nedavno imenovani člani uprave, pa je odgovorila, da podatke od uprave še pričakujejo.

V boju za prevlado v nadzornem svetu zmagali Štajerci

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 24. 09. 2011 Stran: 19

Ljubljana - Menedžerji Perutnine Ptuj z Romanom Glaserjem na čelu oziroma njihova družba Agroinvesticije so Perutnini Ptuj »vrnili« proizvajalca krmil PP-Agro, do katerega so se menedžerji ptujske družbe s 158 evri dokopali leta 2009.

Perutnina Ptuj je tako na začetku tega tedna ponovno postala edina lastnica PP-Agra (nekdanji Agrokombinat Maribor), čeprav naj bi se to, sodeč po dokumentih, ki jih je Glaser poslal okrožnemu sodišču, zgodilo že konec leta 2010. Toda ti isti dokumenti, s katerimi razpolagamo tudi na Dnevniku, odpirajo več vprašanj glede datuma ponovnega vstopa Perutnine Ptuj v lastništvo PP-Agra, ki na letni ravni ustvari okoli sedem milijonov evrov prihodkov in ima skoraj deset milijonov evrov premoženja.

Akt o ustanovitvi PP-Agra, ki naj bi dokazoval, da je Perutnina Ptuj že konec lanskega decembra ponovno postala njegova edina lastnica, je namreč ptujski notar Andrej Šoemen overil šele 8. avgusta letos, torej dva tedna po razkritju v Dnevniku in šele po tem, ko so mali delničarji in Kapitalska družba zahtevali posebno revizijo poslov Perutnine Ptuj. Šele na začetku tega tedna pa je Glaser v elektronsko knjigo sklepov družbe PP-Agro vpisal tudi sklep o uresničitvi odkupne pravice med Perutnino Ptuj in Agroinvesticijami, čeprav naj bi bil ta sprejet že decembra lani.

Medij: Delo Avtorji: Šoštarič Marjeta Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 17. 09. 2011 Stran: 9

Roman Glaser, predsednik uprave Perutnine Ptuj, za Delo

Pri lastninjenju smo zelo jasno povedali, da želimo menedžerji stabilizirati lastništvo z desetodstotnim deležem in nič več, je povedal prvi mož Perutnine Ptuj - Brez dokapitalizacije bo rast počasnejša

Ljubljana - Potem ko so na avgustovski skupščini delničarji Perutnine Ptuj (PP) zavrnili predlagano dokapitalizacijo z izdajo delnic, se bo temu morala prilagoditi tudi načrtovana strategija družbe. Perutnina bo še naprej rasla, a bistveno počasneje, pravi prvi mož družbe Roman Glaser, ki se ne boji posebne revizije preteklega poslovanja družbe. Zahtevo zanjo je na okrožno sodišče na Ptuju vložila državna Kapitalska družba (Kad), kije desetodstotna lastnica Perutnine.

Zakaj dokapitalizacija, ki je zdaj ne bo, in kaj to pomeni za poslovanje družbe?

Računali smo, da bi lahko količino delnic povečali do 50 odstotkov v skladu s statutom, to je približno za tri milijone. Osnovni namen tega je bil, da bi družba v prihodnjih letih krepila svoje aktivnosti tako pri tehnološki poglobitvi kot tudi boljšem obvladovanju trga. Čas krize smo ob slabši likvidnosti bank na takšen način želeli izkoristiti za dodatno širitev razvojnega programa, da bi bili še močneje prisotni tudi v klasični Evropi.

Toda hrbet so vam obrnili v Perutninski zadrugi. Zakaj?