Nova KBM

Za ogled TV prispevka iz Odmevov na RTV Slovenija 1 z dne 10.02.2015 kliknite na sliko ali tukaj.

ROSVITA PESEK (voditeljica): Bi tudi Slovenjo lahko doletela podobna zgodba, kot včeraj Švico, ko so mednarodni novinarji razkrili, da je švicarska banka HSBC skrivala podatke o tajnih računih in izvoru denarja in bomo tudi mi dobili afero Slovenialeaks. Časnik Finance namreč danes razkriva zgodbo o tem, kako naj bi v Banki Slovenije prirejali bilance bank, na podlagi katerih so potem lahko razlastili lastnike obveznic in delnic. 

FLORJAN ZUPAN (novinar): Tadej Kotnik, tudi sam razlaščeni lastnik obveznic, se sklicuje na anonimni vir iz Banke Slovenije, ki naj bi mu dal podatke o spornih izračunih, ki so bili potem podlaga za razlastitev. 

Medij: Dnevnik Avtorji: Vuković Vesna,Cirman Primož,Modic Tomaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: V ospredju Datum: 11. 02. 2015 Stran: 2

GOSPODARSTVO / BANČNIŠTVO

Tudi lanskoletna gospodarska rast ni bila neposredna posledica sanacije bank, saj podjetja še vedno s težavo prihajajo do posojil pri državnih bankah. To je pred časom priznal celo guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec, ko je govoril o slovenskem »fenomenu rasti brez kreditiranja«. Pri sanaciji velikih poslovnih sistemov (Cimos, Hidria) se znova zatika, ker jih dogovori z bankami omejujejo pri vlaganju v razvoj. Iluzije o preglednem prodajanju premoženja so pred dobrim tednom dni dokončno razblinili v DUTB, kjer so na trgu hkrati ponudili terjatve do več kot dvajsetih podjetij, pri čemer so potencialnim kupcem dali na voljo le dva tedna časa. Tudi sicer kupnine od prodaje tega premoženja ne bo prejela država, ampak njene banke, ki imajo v lasti obveznice DUTB. 

Medij: Dnevnik Avtorji: Cirman Primož,Modic Tomaž Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 10. 02. 2015 Stran: 7

Banka Slovenije je v lanski odločbi o izrednih ukrepih ugotovila, da ima Banka Celje "le" okrog 50 milijonov evrov negativnega kapitala. Zakaj je torej ob 190-milijonski državni injekciji zahtevala še izbris za 92 milijonov evrov obveznic in podrejenih depozitov?

Skoraj leto in pol po začetku sanacije bančnega sistema na dan prihajajo nove informacije o domnevno spornem delovanju Banke Slovenije pod vodstvom guvernerja Boštjana Jazbeca pri projektu, ki je slovenske davkoplačevalce stal že več kot pet milijard evrov.

Duha je iz steklenice včeraj izpustil Tadej Kotnik, prvi borec proti razlastitvi imetnikov podrejenih obveznic slovenskih bank. V kolumni za časnik Finance je objavil prepis pogovora z neimenovanim visokim uslužbencem iz Banke Slovenije. Iz njega je razvidno, da so Jazbečevi Banko Celje konec leta 2013 na vsak način silili v podržavljenje. Prav ugotovitev velike kapitalske luknje je bila ključni razlog, zaradi katerega se je Banka Slovenije po vzoru NLB, NKBM in Abanke Vipe odločila razlastiti tudi lastnike podrejenih obveznic in depozitov Banke Celje, ki so tako skupaj izgubili za več kot 92 milijonov evrov premoženja. Enak načrt pa imajo v Banki Slovenije očitno tudi za Gorenjsko banko, četudi ima ta konec lanskega leta le še minimalni potencialni kapitalski primanjkljaj.

Medij: Večer Avtorji: Ferluga Irena Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 10. 02. 2015 Stran: 6

Društvo MDS poziva pristojne organe, naj uvedejo preiskavo o zakonitosti ukrepanja Banke Slovenije ob razlastitvi delničarjev in obvezničarjev šestih bank

Društvo Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) je včeraj policiji podalo uradno naznanitev več sumov kaznivih dejanj več uslužbencev Banke Slovenije. V javnem pozivu pristojne organe poziva, naj po uradni dolžnosti nemudoma uvedejo preiskavo zoper uslužbence Banke Slovenije, predvsem njeno vodstvo in nekatere direktorje ključnih oddelkov. Včeraj so prišle v javnost nekatere podrobnosti o domnevnih nepravilnostih pri načinu sprejemanja odločitev Banke Slovenije o izbrisu delničarjev in obvezničarjev šestih bank - NLB, NKBM, Abanke, Probanke, Factor banke in Banke Celje - ter pri ugotavljanju kapitala teh bank pred razlastitvijo.

Žrtve potencialne velike zarote

Društvo Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) vse pristojne organe poziva, da skladno s svojimi pristojnostmi nemudoma uvedejo preiskavo zoper uslužbence Banke Slovenije, predvsem njeno vodstvo in vodje/direktorje ključnih oddelkov. V članku z naslovom »Banka Slovenije, laži in potvarjanja«, objavljen na spletni strani časopisa Finance z dne 09.02.2015 (ob 12.25 uri), avtor članka navaja dejstva, ki lahko predstavljajo storitev več kaznivih dejanj, ki naj bi jih zakrivile ključne osebe iz Banke Slovenije.

Ljubljana, 09. februar 2015

Društvo MDS je na Policijo tudi uradno podalo naznanitev kaznivega dejanja s prošnjo, da se po uradni dolžnosti preveri sume storitve kaznivih dejanj.

Društvo MDS, ki v postopkih pred Ustavnim sodiščem Republike Slovenije dokazuje neustavnost ukrepov Banke Slovenije že od leta 2013 v primeru Abanke Vipa in NLB je januarja 2015, na Upravno sodišče RS, vložilo Tožbo zoper odločbo Banke Slovenije o izrednih ukrepih št. PBH-24.20-024/13-023 z dne 16. 12. 2013, izrečenih Banki Celje d.d. in Pobudo za oceno ustavnosti na Ustavno sodišče RS, zaradi razlastitve delničarjev Banke Celje.

Iz današnjega članka v Financah sledi, da so bili delničarji in obvezničarji slovenskih bank žrtev »potencialne velike zarote, saj naj bi bili podatki, ki so bili podlaga za vse ukrepe domnevno prirejeni, seveda v škodo ½ prebivalcev Republike Slovenije, ki so bili bodisi delničarji ali obvezničarji neposredno ali preko pokojninskih družb in skladov ter zavarovalnic.

V Društvu MDS zato javno pozivamo vse pristoje organe, naj raziščejo naznanilo več sumov kaznivih dejan, kot sledi iz priloženega člnaka, po uradni dolžnostiu in naj enkart za vselej naredijo konec tajnim dekretom, ki aspominjajo na »revolucionarne čase« na pa na demokracijo 21 stoletja.

Medij: Nedeljske novice Avtorji: Unknown Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 08. 02. 2015 Stran: 8

Vseslovensko združenje malih delničarjev je v imenu razlaščenih imetnikov delnic NKBM na ustavno sodišče vložilo predlog za izdajo začasne odredbe o prepovedi prodaje druge največje državne banke. Prodaja naj se zadrži, dokler ne bo dokončne odločitve glede ustavnosti sporne novele zakona o bančništvu, ki je dala podlago za razlastitev skoraj 100.000 delničarjev NKBM, pravijo v združenju.

Medij: Slovenske novice Avtorji: STA Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dan v novicah Datum: 05. 02. 2015 Stran: 2

LJUBLJANA - Vseslovensko združenje malih delničarjev (VZMD) je v imenu razlaščenih imetnikov delnic Nove Kreditne banke Maribor (NKBM), ki so se pridružili njihovim postopkom, na ustavno sodišče vložilo predlog za izdajo začasne odredbe o prepovedi prodaje te druge največje državne banke, vse do odločitve glede ustavnosti sporne novele zakona o bančništvu. Kot opozarjajo v združenju, je prav novela zakona o bančništvu med drugim uveljavila podlago za razlastitev skoraj 100.000 delničarjev NKBM. Predlog za izdajo začasne odredbe je VZMD vložilo prek odvetnice Tamare Kek, ki je v imenu razlaščenih delničarjev slovenskih bank vložila tudi omenjeno pobudo za presojo ustavnosti. Predsednik VZMD Kristjan Verbič je ob tokratnem predlogu ustavnemu sodišču znova izpostavil, da je bilo na podlagi sila sporne, z vidika posledic pa naravnost šokantne novele zakona o bančništvu, poleg izjemne škode za slovensko poslovno-investicijsko okolje in kredibilnost ob skladih in institucionalnih vlagateljih, razlaščenih več kot 100.000 malih, večinoma nepoučenih vlagateljev. Sicer pa VZMD skupaj s civilno iniciativo Izbrisani mali delničarji NKBM, na čelu katere je Peter Glavič, že nekaj časa na politiko naslavlja pobude v zvezi s postopki glede mariborske banke.

Medij: Večer Avtorji: Ferluga Irena Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 05. 02. 2015 Stran: 6

Upravi NKBM in PBS delujeta v okrnjeni sestavi, mali delničarji bijejo boj za ustavitev prodaje banke: zahtevajo vrnitev razlaščenih delnic

Potem ko je prejšnji teden nadzorni svet NKBM ugotovil, da člana uprave Robert Senica in Sabina Župec Kranjc ob morebitni daljši bolniški odsotnosti predsednika uprave Aleša Hauca kompetentno vodita banko, so potihnili namigi o skorajšnji zamenjavi v vrhu. Na udaru naj bi se zdaj znašel še predsednik uprave največje banke Janko Medja. Je pa Janko Medja v intervjuju za Večer novembra lani dejal, da bodo morali tisti, ki ga bodo hoteli predčasno zamenjati, to zelo dobro utemeljiti. Tudi zato, ker je slovenska vlada Evropski komisiji ob vlogah za državno pomoč bankam obljubila, da se politika v banke ne bo več vmešavala.

Nadomestna uprava

Medij: Delo Avtor: Vanja Tekavec Tema: Pivovarna Laško Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 03.02.2015

Bliža se rok za oddajo zavezujočih ponudb. Na mizi morajo biti do 15. februarja.

Ljubljana - Delničarji Pivovarne Laško bodo soodločali o prodaji družbe, je Pivovarna Laško ravnokar sporočila preko Ljubljanske borze. Uprava Pivovarne Laško je danes z lastniki pivovarne podpisala sporazum o sodelovanju pri prodaji pivovarne. To pomeni, da o načrtovani prodaji Pivovarne Laško in doseženi ceni za delnico ne bo odločala le njena uprava, temveč tudi konzorcij lastnikov, na čelu z največjim posameznim lastnikom pivovarne DUTB. Uprava je s konzorcijem sklenila tudi sporazum o nerazkrivanju podatkov v prodajnem procesu. 

»Z navedenima sporazumoma Pivovarna Laško in prodajni konzorcij urejata način medsebojnega sodelovanja pri vodenju skupnega procesa dokapitalizacije Pivovarne Laško, d.d. in prodaje najmanj 44,68-odstotnega deleža prodajnega konzorcija v Pivovarni Laško, d. d.,« sporočajo iz Laškega. Pogajanja med lastniki Pivovarne Laško in upravo, ki so danes rezultirala v podpisu sporazuma, so potekala kar nekaj mesecev, pospešek pa so dobila prejšnji teden, najverjetneje tudi za to, ker se bliža čas za oddajo zavezujočih ponudb za Laško. 

Medij: Dnevnik Avtorji: Tomaž Modic Teme: Mali delničarji, banke, obveznice Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 04. 02. 2015 Stran: 7

Znane so izgube, ki bodo zaradi prisilne sanacije domačega bančnega sistema doletele pokojninske sklade in več kot pol milijona varčevalcev. Ostali so brez več kot 32 milijonov evrov, kar jim je lani in letos močno oklestilo donose.

Slovenski pokojninski skladi, v katerih za dodatno starostno pokojnino varčuje kar okoli pol milijona državljanov, bodo zaradi sanacije domačega bančnega sistema ostali brez premoženja v višini več kot 32 milijonov evrov.

To razkrivajo najnovejši podatki Agencije za zavarovalni nadzor (AZN). Iz njih je razvidno, da bodo zavarovalnice, pozavarovalnice in pokojninske družbe z odpisom in popravki naložb v delnicah in podrejenih obveznicah NLB, NKBM, Abanke Vipe, Factor banke in Probanke v lanskem in letošnjem letu izgubile več kot 90 milijonov evrov sredstev. Približno tretjina tega odpade na pokojninske sklade. 

Pred koncem leta je za piko na i poskrbelo še podržavljenje Banke Celje, kar bo vsem pokojninskim skladom prizadejalo nove milijonske izgube. Čeprav so nekateri v pričakovanju tega najbolj črnega scenarija že lani in v začetku letošnjega leta oblikovali ustrezne popravke, je v njihovih bilancah konec septembra obtičalo za več kot osem milijonov evrov vrednostnih papirjev Banke Celje. 

1,6 % vseh naložb so izgubile zavarovalnice, pozavarovalnice in pokojninske družbe zaradi sanacije slovenskega bančnega sistema. 111,2 mio. € znašajo izgube zaradi odpisov vrednostnih papirjev NLB, NKBM, Abanke Vipe, Factor banke, Probanke in Banke Celje.