Nova KBM

Za ogled posnetka iz oddaje Vroči stol na TOPTV z dne 12.02.2015 kliknite spodaj ali tukaj.

Medij: Večer Avtorji: Kocbek Darja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: V žarišču Datum: 13. 02. 2015 Stran: 2

Bolj kot pohlevnostje pomembna preudarnost za uporabo pravil o državnih pomočeh

Da je evropska komisija na podlagi pravil EU o državnih pomočeh, ki so začela veljati avgusta 2013, zahtevala izbris delnic in podrejenih obveznic v skupnem znesku 600 milijonov evrov iz podržavljenih slovenskih bank, javnost prepričuje guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec. Ne pove pa, da bi lahko v skladu s pravili, ki jih navaja, sredstva izbrisanih več kot 101.000 delničarjev pretvorili v lastniški kapital bank. V evropski komisiji namreč pojasnjujejo, da morajo delničarji in lastniki podrejenih obveznic "kar najbolj prispevati k zmanjšanju kapitalskega primanjkljaja". Torej morajo prispevati toliko, kot je mogoče. Namen tega pravila je zagotoviti, da mora biti količina davkoplačevalskega denarja za dokapitalizacijo bank minimalna oziroma čim nižja.

Medij: Večer Avtorji: Klapš Srečko Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: V žarišču Datum: 13. 02. 2015 Stran: 3

Nihče državljanom ne sme vzeti zakonito pridobljenega denarja, tudi v obliki delnic ne, meni Stanislav Zajšek, ki se zavzema za poplačilo razlaščenih malih delničarjev

Stanislav Zajšek je ob javni ponudbi delnic (IPO) Nove KBM kupil delnice po 27 evrov ter jih kasneje nekaj še dokupil po 40 evrov, tako da mu je država izbrisala okoli 700 delnic ob nakupu vrednih več kot 7000 evrov: "Gotovo še vsi mali delničarji NKBM, ki jih je bilo okrog sto tisoč, sploh ne vedo, da so čez noč ostali brez delnic. Do danes nismo dobili nobenega pisnega ali ustnega pojasnila," je ogorčen Zajšek. Pravi, da so bili ljudje, ki so stali v vrstah pred bančnimi okenci in vpisovali delnice, zavedeni, saj da jim je bilo v prospektu, ki ga je dobro prebral, marsikaj zamolčano. "Nikjer po svetu, kjer so sanirali banke, denimo v Španiji in na Irskem, niso razlastili malih delničarjev. V naši ustavi piše, da ti nihče ne sme odvzeti denarja, pridobljenega na zakonit način," doda Zajšek, ki meni, da bi bilo treba tudi slovenske razlastninjene male delničarje poplačati.

Mali delničarji dvakrat dokapitalizirali banke

Medij: Primorske novice Avtorji: STA,Krebelj Jana Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Aktualno Datum: 13. 02. 2015 Stran: 3

Na prvi pogled ni videti, da bi prihajalo do nepravilnosti, o domnevnem potvarjanju dokumentov in prirejanju podatkov na Banki Slovenije pravijo na vladi. Včeraj sta kolege ministre z dogajanjem seznanila finančni minister in državna sekretarka, da bi si ustvarili popolno sliko, pa jim bo moral poročati še guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec.

LJUBLJANA ► "M pa na prvi pogled nikakršnih ocen, da bi prihajalo do nepravilnosti, saj je to nenazadnje nadzirala tudi Evropska komisija in je šlo skozi vrsto preverjanj," je po seji vlade povedal minister za javno upravo Boris Koprivnikar. Ministri so se brez predsednika vlade Mira Cerarja, ki je na vrhu EU v Bruslju, seznanili s pojasnil finančnega ministra Dušana Mramorja in državne sekretarke Mateje Vraničar. Sklenili so, da jim bo postopke in razloge za posamezne odločitve pri ukrepih za sanacijo bančnega sistema na eni od prihodnjih sej predstavil še guverner Banke Slovenije (BS) Boštjan Jazbec.

Medij: Večer Avtorji: Kocbek Darja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 13. 02. 2015 Stran: 11

Že pred odločitvijo ustavnega sodišča o ustavnosti izbrisa delničarjev in imetnikov podrejenih obveznic podržavljenih bank in razčiščenjem obtožb, da naj bi bili v Banki Slovenije potvarjali podatke, je mogoče reči, da so to že tretji izbrisani v četrt stoletja, odkar imamo samostojno državo; žrtve nedomišljenih in nespametnih odločitev v Sloveniji in v Bruslju. V prvem valu reševanja bank takoj po izbruhu finančne krize v Bruslju in državah članicah nikogar od pristojnih ni zanimalo, ali so vse dokapitalizacije upravičene in smiselne. Prevladovalo je pravilo: banke je treba rešiti, naj stane, kolikor hoče. Evropska komisija je po tekočem traku potrjevala predloge držav članic za dokapitalizacije bank z davkoplačevalskim denarjem in je zato čez noč občutno omilila tudi pravila za državne pomoči. Žrtve prvega vala reševanja bank so vsi davkoplačevalci, saj so vlade z blagoslovom Bruslja za desetletja prezadolžile proračune, v katerih zdaj primanjkuje sredstev za izobraževanje, socialo, znanost in druge dejavnosti javnega sektorja, kijih potrebujejo državljani.

Medij: Večer Avtorji: Stepišnik Matija Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: V žarišču Datum: 12. 02. 2015 Stran: 3

Kakoje trojka Bratusek-Jazbec-Čufer "sanirala" bančni sistem, vdano poslušala Bruselj, v banke vrgla milijarde in razlastila več kot sto tisoč liudi?

Bo država bankrotirala? Slovenijo čaka trojka? Na liniji Ljubljana-Bruselj so poleti 2013 pod vlado Alenke Bratušek potekala vroča pogajanja o sanaciji bančnega sistema, ki je vse bolj dušil državo. Takrat je v Ljubljano prvič prišel dekret, da mora v sanaciji bančnega sistema priti do izbrisa lastnikov podrejenih obveznic. "Lahko vam pokažemo vse zahteve in vse sestanke, na katerih smo se trudili, da se to ne bi zgodilo, vendar je bila nazadnje preprosto postavljena zahteva, da moramo izbrisati imetnike podrejenih obveznic," je tedaj razlagal guverner Boštjan Jazbec.

Medij: Večer Avtorji: Ferluga Irena Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: V žarišču Datum: 12. 02. 2015 Stran: 2

Guverner Banke Slovenijeje zavrnil očitke, da so pri izrednih ukrepih za banke decembra 2013 prirejali dokumente in manipulirali s podatki. Svet BSje o uvedbi izrednih ukrepov v bankah odločal dan prej, kot je Evropska komisija odobrila državno pomoč

Na naše vprašanje, kako lahko pojasni, da sta imeli NLB in NKBM ob koncu septembra 2013 po več sto milijonov evrov kapitala, čez tri mesece pa negativnega, zaradi česar je Banka Slovenije decembra 2013 uvedla izredne ukrepe in banki podržavila, delničarji in imetniki podrejenih obveznic pa so bili razlaščeni, je guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec odgovoril: "Eno so podatki, ki izhajajo iz letnih poročil bank, drugo so podatki, ki so bili narejeni na podlagi temeljitega pregleda vsega, kar so banke ocenjevale. To je vprašanje za pooblaščene revizorje, ki so izdali pooblaščena mnenja v različnih časovnih obdobjih."

Vsi dokumenti so na ustavnem sodišču

Medij: Večer Avtorji: M. S. T. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: V žarišču Datum: 12. 02. 2015 Stran: 3

Ameriški sklad Apollo v finišu pogajanj o nakupu NKBM. Odločitev že marca?

Pravne podlage za izdajo začasne odredbe o prepovedi prodaje NKBM ni, trdi vlada Mira Cerarja. Tako se je odzvala na predlog Vseslovenskega združenja malih delničarjev (VZMD), ki predlaga, da bi začasna odredba za privatizacijo druge največje državne banke veljala do odločitve glede ustavnosti sporne novele zakona o bančništvu. VZMD je sicer na čelu boja razlaščenih več kot 96 tisoč malih delničarjev NKBM, ki jih je "odplavila" zadnja velika državna injekcija v bančni sistem, ki jo je trasirala sporna novela zakona o bančništvu. Zaradi prodaje državnega deleža v NKBM ne bodo nastale nikakršne škodljive posledice pobudnikom ustavne presoje tega vprašanja, sledi iz vladne argumentacije. In dalje: sklep o prodaji, tako kot katerakoli druga odločitev o prodaji premoženja države, ne posega v premoženjske ali kakšne druge pravice pobudnikov. Zato po vladnem mnenju tudi ni izkazan pravni interes pobudnikov v zvezi z njihovim predlogom. In še: zakon o ustavnem sodišču določa, da sme ustavno sodišče zadržati izvrševanje zakona ali drugega predpisa ali splošnega akta, če bi zaradi njegovega izvrševanja lahko nastale težko popravljive posledice. Iz navedenega sledi, da zakon ne omogoča zadržanja pravnega akta, ki ni splošen in abstrakten, meni vlada. Ker pobudniki nikjer ne zahtevajo zadržanja kakršnegakoli akta, vlada vztraja, da njihova zahteva nima zakonske osnove.

Medij: Večer Avtorji: Zupanič Jelka Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Danes Datum: 12. 02. 2015 Stran: 2

Če tik pred prodajo druge največje državne banke završi tako, kot je po razkritju domnevnih nepravilnosti pri razlastitvah imetnikov obveznic in delnic v podržavljenih bankah, je na preizkusu zaupanje. V igri je vendar denar. In nikar ne pozabimo, v igri so tudi velika pričakovanja.

To pot ne le razlaščencev, ki čakajo na odgovor ustavnega sodišča in jim je dala vlada vedeti, da med čakanjem na ustavne sodnike ni za začasno prepoved prodaje NKBM. Razlaščeni mali delničarji se z vlado najbrž ne morejo strinjati. Po dvakratnih stresanjih slovenskih bank v kratkih dveh letih so ostali brez dobre pol milijarde evrov premoženja. To je bilo še zlasti boleče za tiste, ki so v štajerski prestolnici zaupali v prihodnost svoje banke. In segli v denarnice, da bi jo okrepili. Tudi zato, ker jih je v to prepričevala politika. Ko zdaj čakajo na pravico, torej težko razumejo, da tokratna vlada zanika, da bi s prodajo premoženja države, torej NKBM, posegla v premoženjske in druge pravice pobudnikov ustavne presoje. Dodaten zalet jim je dala zdaj še politika. Zaradi domnevnih nepravilnosti je skočila na noge in nemudoma zasejala med ljudi ugibanja, ali je bilo zaradi rezultatov stresnih testov zdravljenje bank pretirano drago tudi za davkoplačevalce. Guverner Boštjan Jazbec je sicer zavrnil očitke, da bi bili prirejali dokumente. Kaj šele umetno navijali minuse v bankah zgolj zato, da bi lahko slovenski davkoplačevalci vrgli vanje več denarja, kot je bilo potrebno. Pa tudi kar sam rekel, da gre le za izpodbijanje kredibilnosti Banke Slovenije.

Medij: Svet24 Avtorji: Kariž Žiga Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 12. 02. 2015 Stran: 5

BANČNA LUKNJA Čeprav seje Banka Slovenije želela izogniti polemiziranju okrog »neupravičene« dokapitalizacije bank, se je včeraj vseeno odzval guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec in kategorično zavrnil vse očitke o prirejanju podatkov o kapitalski ustreznosti bank.

»Če kdo misli, da ima Banka Slovenije takšno moč, da lahko celotni evrski sistem pripravi do tega, da se naredi teste, da bi dokazali, da morajo slovenski davkoplačevalci dati v banke več denarja, kot je potrebno, živite v bujni domišljiji,« so bile besede, s katerimi je Jazbec zavrnil očitke, ki jih je v zapisu v časniku Finance navedel Tadej Kotnik, eden izmed oškodovanih v izbrisu podrejenih delnic.

Kotniku naj bi neznani vir iz Banke Slovenije zaupal, da je ta naročila več revizorskih mnenj, zgolj za to, da bi lahko prikazala slabo stanje v slovenskih bankah in izvedla izbris podrejenih obveznic. To naj bi dokazovalo velike razlike v vrednotenjih in dejstvo, da je Banka Slovenije upoštevala zgolj najslabšega izmed vseh. Jazbec je na te očitke odgovoril, da je do razlike v vrednotenjih prišlo zaradi dejstva, da so revizijske hiše uporabljale različne metodologije, do odstopanj od podatkov, ki so jih v letnih poročilih objavile banke, pa je prišlo, ker so morale revizijske hiše upoštevati likvidnostno vrednost banke ob predpogoju, da banke ne bi več delovale.