Nova KBM

Medij: Večer Avtorji: Ferluga Irena Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: V žarišču Datum: 19. 11. 2015 Stran: 3

Banka se je na prvo sodbo pritožila. Danes obravnava na Delovnem sodišču v Mariboru v tretji tožbi NKBM proti šestim nekdanjim zaposlenim v višini 7,7 milijona evrov

Po neuradnih podatkih se je NKBM pritožila na sodbo Delovnega sodišča v Mariboru, ki je v začetku novembra zavrnilo njen odškodninski zahtevek proti šestim nekdanjim zaposlenim banke v višini 11,5 milijona evrov zaradi obnove kreditov Pom Investu in Celjski borzni hiši.

Delovno sodišče v Mariboru je izdalo še drugo sodbo v primeru NKBM proti šestim nekdanjim zaposlenim, nekdanjim članom kreditnega odbora banke in zavrnilo tožbeni zahtevek. NKBM nekdanje zaposlene toži za obnovljen kredit Centru Naložbam v višini 3,9 milijona evrov. Sodišče se do odškodninskega zahtevka ni opredeljevalo, ker je ugotovilo, da ni izpolnjen noben odškodninski element. Prav danes, 19. novembra, poteka na Delovnem sodišču v Mariboru obravnava v tretjem odškodninskem zahtevku NKBM zaradi kredita, ki ga je kreditni odbor odobril Gradisu Celje in Stavbarju gradnje v višini 7,7 milijona evrov. Druga obravnava je razpisana za 17. december.

Medij: Manager Avtorji: Smrekar Tanja,Sovdat Petra Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 13. 11. 2015 Stran: 24

Damjan Belic, predsednik nadzornega sveta SDH o svoji neodvisnosti, političnih odločitvah in tem, da iluzijo vplivanja politikov na upravljavce ustvarjamo mediji.

Damjan Belič, pravnik z MBA, od julija zaseda eno izmed najpomembnejših mest v državi mesto prvega nadzorni ka SDH, ki upravlja 11 milijard državnega premoženja. Odloča tudi o tem, kam bomo meta li milijone, katero od državnih (zavoženih) družb bomo spet reševali davkoplačevalci. So vmes lobi stični pritiski, ali posluša politiko (ne nazadnje so ga nastavili poslanci) in vplivne posameznike pri svojih odločitvah, tudi pri kadrovanju? Zatrjuje, da ne. Pogovor objavljamo v nekoliko skrajšani razli čici, celotnega si lahko preberete na spletni strani (http://manager.finance.si/8838097).

Z Beličem smo se pogovarjali tudi o morebitni zamenjavi Janka Medje v NLB. Trdi, da o tem nič ne ve. Daje to stvar nadzornikov NLB. A lastnik je drža va, upravljavec SDH. Načeloma so proti osebnim zgodbam in maščevanjem (več na www.finance. si/ 8838055/). Ob tem ni odveč dodati, da so Beličevi nadzorniki soglasno v upravo SDH imenovali tudi Marka Jazbeca človeka, ki je sedel v upravi NLB pred prihodom Medje.

Želeli smo se pogovarjati tudi o zamenjavi prejšnje uprave SDH, saj še vedno ne vemo, zakaj sta Matej Pire in Matej Runjak morala oditi. A nam je to pre prečila piarovka Nataša Novak. So nam pa na ta vprašanja odgovorili pisno, njihove odgovore si lahko preberete na spletni strani (www.finance. si/ 8837946).

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 15. 10. 2015 Stran: 7

Ker naj bi aprila 2011 državna agencija za varstvo konkurence skupini Laško nezakonito preprečila prodajo četrtine Mercatorja, si lahko Heineken obeta polovico kupnine za Laško

V teku so številni nakupi pomembnih gospodarskih sistemov: Pivovarne Laško s strani nizozemskega Heinekena, Žito prevzema hrvaška Podravka, kranjski Alpetour pa Arriva, ki sodi v skupino Deutsche Bahn oziroma nemških železnic. Vrednost nakupov vseh treh družb je 312,4 milijona evrov, pri čemer Podravki ne bo treba kupiti desetih odstotkov (lastnih) delnic Žita, s čimer bo privarčevala dobrih šest milijonov evrov. Omenjeni znesek je bistveno nižji od 719 milijonov evrov, kolikor bi pri ceni vsaj 1 10 evrov moral za Telekom Slovenije odšteti britanski naložbeni sklad Cinven, a je posel padel.

Nekateri raje znižujejo kupnine

Medij: Večer Avtorji: Ferluga Irena Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Danes Datum: 05. 10. 2015 Stran: 2

Kar v petindvajsetih letih ni uspelo ne politiki ne monetarni oblasti, je v dobrem letu bruseljskim uradnikom: nekdanji predsednici vlade so zapovedali, da mora prodati državne banke (ki jih je treba prej seveda podržaviti, da bo lahko z njimi razpolagala), če želi državo obvarovati bankrota. Resničnega ali zrežiranega? Scenarij je podoben tistemu pri ugotavljanju globine bančne luknje. Prvi, ki si jo je upal javno imenovati "virtualno luknjo" v intervjuju za Večer lanske pomladi, je bil nekdanji guverner dr. France Arhar. Prislužil sije neusmiljeno kritiko domačih oblasti, kakršne dotlej ni doživel še nikoli. In je verjetno tudi več ne bo. Prav ti izračuni, še danes sporni, ki jih izpodbijajo mali delničarji na sodiščih, so veliko skrbi povzročili tudi aktualnemu guvernerju Banke Slovenije dr. Boštjanu Jazbecu, saj je podobne zapovedi kot Alenka Bratušek v Bruslju poslušal v Frankfurtu, na sedežu evropske monetarne oblasti. Razlastiti je bilo treba vse takratne lastnike bank, pahnjene na rob obstoja, pa naj kasneje sodišča dosodijo, kakor pač bodo. Slovenija ni prvič poskusni zajec za bruseljske arhitekte.

Medij: Večer Avtorji: STA,L. F. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: V žarišču Datum: 02. 09. 2015 Stran: 4

Če NKBM kupi sklad Apollo, združitev njunih dejavnosti ne bo povzročila konkurenčnih neravnovesij na trgih, kjer sta navzoča

Evropska komisija je včeraj izdala dovoljenje finančnemu skladu Apollo za nakup NKBM, ki ga bo ta izpeljal skupaj z Evropsko banko za obnovo in razvoj (EBRD). Komisija je ocenila, da združitev njunih dejavnosti ne bo povzročila konkurenčnih neravnovesij na trgih, na katerih sta navzoča, so sporočili v Bruslju.

NKBM je država konec leta 2013 podržavila in razlastila več kot 90 tisoč pretežno malih delničarjev. Država je po zavezah Bruslju v okviru odobritve državne pomoči primorana banko privatizirati do konca leta 2016. Če ji to dotlej ne bi uspelo, bi jo prodala Evropska komisija, lahko tudi za en sam evro. Pogodba o prodaji NKBM je bila med skladom Apollo in EBRD ter Slovenskim državnim holdingom, ki je vodil prodajo, podpisana konec junija 2015. Apollo je kupil 80-odstotni delež, EBRD pa 20-odstotnega.

Medij: Delo Avtorji: Grgič Maja Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Aktualno Datum: 02. 09. 2015 Stran: 3

Odločitev sodišča Javni so tudi podatki iz obdobja pred uveljavitvijo novele o dostopu do informacij javnega značaja

Ljubljana - Podjetja v pretežni državni lasti morajo na zahtevo razkriti tudi podatke o svetovalnih, sponzorskih in podobnih pogodbah, sklenjenih pred 17. aprilom 2014, ko je začela veljati novela zakona, ki se na tako razkritje nanaša. To je mogoče sklepati iz odločitve upravnega sodišča, ki je pritrdilo uradu informacijskega pooblaščenca v sporu z NKBM o tem vprašanju.

Tako bo tudi NKBM zdaj morala razkriti zahtevane podatke o svetovalnih pogodbah od 1. oktobra 2012 do 17. aprila 2014. Novela zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ-C), ki je začela veljati 17. aprila lani, je namreč družbam v pretežni državni ali lokalni lasti naložil, da morajo razkriti podatke o tem, s kom, kdaj, za kaj in za kolikšno vrednost so sklenile svetovalne, donatorske, sponzorske in druge podobne pogodbe. V uradu informacijskega pooblaščenca so odločili, da mora NKBM na novinarsko zahtevo te podatke razriti tudi za obdobje pred uveljavitvijo ZDIJZ-C. A NKBM se je glede te odločitve pritožila na upravno sodišče, ki pa je njeno tožbo zavrnilo.

Medij: Slovenske novice Avtorji: Vatovec Jadran Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dan v novicah Datum: 19. 08. 2015 Stran: 4

Bodo delničarji PP do skupščine le dobili konkretnejša pojasnila? Tudi v zvezi s poročilom za leto 2014 in spreminjanjem za nazaj?

LJUBLJANA, PTUJ Že na samem začetku kaže v zvezi z načrtovano (napovedano) dokapitalizacijo Perutnine Ptuj (PPj omeniti vsaj nekatere pomenljive podrobnosti. Prvič, zeleno luč za skorajšnjo dokapitalizacijo skupine Perutnina Ptuj, po kateri bi njen največji lastnik postala Slovenska industrija jekla (Sij) - lastnik Sija je, kot je znano, ruska skupina Koks, kije njegov večinski delež kupila pred sedmimi leti -, je že prižgal nadzorni svet prve. Drugič, s predvideno dokapitalizacijo naj bi ruski Koks, v interesu katerega bo njegov Sij za zdaj kupil »le« približno 40-odstotni lastniški delež, naredil, rečeno v poslovnem žargonu, komaj prvi korak v smeri dolgoročne strateške naložbe oziroma doseganja končnega cilja, ki je, to je že jasno, postati večinski lastnik danes še slovenske ptujske skupine.

Od Šimonke do Bratine

Medij: Finance Avtorji: Kotnik Tadej Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Komentarji in odmevi Datum: 05. 08. 2015 Stran: 9

Začnimo z zgodbo iz nam dobro znane državice. Bilje torek in v njenem parlamentu je bilo napeto; pred poslanci je bilo namreč glasovanje o zakonu, ki bi omogočil oblastem, da ob državni dokapitalizaciji banke izbrišejo imetnike svojih podrejenih obveznic. Vladajoča koalicija je zakonu napovedala soglasno podporo, saj naj bi ta izbris velevala nova evropska pravila, med opozicijskimi poslanci pa je imel domala vsak nekaj zadržkov; nekateri so svarili, da bo izbris omajal zaupanje v domače banke in mu zato nasprotuje tudi nacionalno združenje bank, marsikateri pa je opozoril še, da so pravna mnenja - tudi tista, ki so jih naročili vladajoči - enotna, in sicer da bo zakon protiustaven.

Nato je poslance nagovoril takratni minister za finance, zdaj že direktor zasebne svetovalne družbe, in jim zatrdil, da je obravnavani zakon zagotovo skladen z ustavo, saj so ga z vso strokovnostjo in skrbnostjo napisali uradniki njegovega ministrstva, ki se na to področje najbolje spoznajo, vsi drugi pravniki pa so pač v zmoti.

Medij: Delo Avtorji: Grgič Maja,Tekavec Vanja,Gole Nejc Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Aktualno Datum: 05. 08. 2015 Stran: 3

Odzivi Po letu in pol je prodajni postopek končan - Britanski sklad zmotila tudi kompleksnost političnega okolja v Sloveniji

Ljubljana - Po odstopu Cinvena od nakupa Telekoma Slovenije (TS) so vse oči uprte v njegove prodajalce, ali bodo sprožili nov prodajni postopek. »Tudi če Telekoma ne prodamo, je treba vse sile usmeriti v povečanje njegove konkurenčne sposobnosti in optimiranje poslovanja,« pravi nekdanji šef TS Peter Grašek.

Po mnenju analitikov je bil odstop Cinvena pričakovan, saj je bila žogica na njegovi strani že slaba dva meseca. Se junija je britanski sklad nakup TS namreč pogojeval s soglasjem makedonskega regulatorja trga za združitev Telekomove tamkajšnje družbe One in operaterja Vip v lasti Telekoma Austria. Ta pogoj je bil izpolnjen že pred tedni, pa se Cinven ni odzval niti, ko je makedonski regulator sporočil, da ne nasprotuje združitvi, je spomnil Sašo Stanovnik iz Alte Invest.

Medij: TV Slovenija 1 Avtorji: Pesek Rosvita,Uranjek Eva Teme: Rajko Stanković, mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Odmevi Datum: 31. 07. 2015 Termin: 22:16

Za ogled prispevka iz oddaje Odmevi na RTV Slovenija 1 z dne 31.07.2015, kliknite na sliko ali tukaj. 

Ljubljana, 31. julij 2015

ROSVITA PESEK (voditeljica): Ta teden je avstrijsko ustavno sodišče po 9 mesecih odločilo, da je bila razlastitev imetnikov podrejenih obveznic koroške Hypo banke protiustavna, kar krati pravico do lastnine. Tudi pri nas je podoben primer na Ustavnem sodišču, a slovenski sodni mlini meljejo počasneje. Podrejenci in delničarji že več kot leto dni čakajo na odločitev sodnikov, ki pa so za dodatna pojasnila že pred nekaj meseci prosili tudi Evropsko sodišče, a odgovora še niso prejeli. Ker se bo konec leta iztekel zastaralni rok, razlaščenci že napovedujejo odškodninske tožbe. 

EVA URANJEK (novinarka): Odločitev avstrijskega sodišča je pozitivna novica za vse izbrisane imetnike slovenskih podrejenih obveznic, pravijo njhovi zastopniki. Prepričani so, da bo tudi slovensko ustavno sodišče odločilo enako. A iz Banke Slovenije so nam sporočili, da so pomembne razlike med slovenskim in avstrijskim zakonom in da vzporednic ne moremo potegniti. Predsednik Društva malih delničarjev se s tem ne strinja. 

RAJKO STANKOVIĆ (predsednik Društva malih delničarjev Slovenije): Sodniki, avstrijski, so ugotovili, da gre za retroaktiven poseg v lastninsko pravico. Ti dve pravici sta bili kršeni tudi pri nas. Edina razlika, ki je med avstrijskim modelom in našim, je v tem, da so v Avstriji diskriminatorno, niso vsem porezali, pri nas so porezali vsem.