Mercator

Medij: 7 dni Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 05. 09. 2012 Stran: 17

Za koprsko Intereuropo so se banke prejšnji teden zavezale, da bodo del njenih dolgov pretvorile v lastništvo. Za številna druga podjetja takega posluha nimajo.

Smo v obdobju, ko v nekaterih slovenskih bankah potekajo kriminalistične in druge nadzorstvene preiskave, še v kakšni bančni instituciji pa bodo najverjetneje kmalu prav tako na vrsti tovrstni dogodki. V preteklosti se je v naših bankah očitno na veliko posojalo bolj po domače, brez pravih zavarovalnih kritij in bolj po znanstvenih linijah, upajoč, da takšno početje nikdar ne bo odkrito, kaj šele sankcionirano. Sedaj seveda sledijo bančne slabitve, ker pa so v takšni praksi najbolj prednjačile banke v pretežni državni lasti, bomo največji del finančnih bremen njihovega reševanja nosili kar vsi slovenski davkoplačevalci. V prvi vrsti pa velja ugotovitev, da se banke bolj kot s financiranjem slovenskega gospodarstva trenutno ukvarjajo predvsem same s sabo. Banke so za (pre)slabo zavarovana posojila v zameno, ker ta niso bila vrnjena, velikokrat dolžnikom zasegla tudi vrednostne papirje in tako so banke danes lastnice pomembnega dela slovenskega gospodarstva. Vodstva podjetij pa se morajo s predstavniki bank na eni strani dogovarjati o reprogramih posojil, na drugi pa so te iste banke njihove lastnice. In četudi naj bi po pravilu bilo to, da je banka lastnica, bolj kratkoročnega trajanja, pa na primer iz poskusa prodaj Pivovarne Laško in Mercatorja ter številnih drugih vidimo, da so banke njihove lastnice že vrsto let. Pri tem je Rajko Stankovič iz društva Mali delničarji Slovenije (MDS) predlagal, da bi bilo za Pivovarno Laško dobro, če bi se razdelila na dva dela. V prvem bi ostal pijačarski del, ki tekoče posluje zelo uspešno, v drugem pa tisti del, v katerem so nestrateške naložbe (Mercator, Delo z Večerom in druge) in za nakup katerih (ob menedžerskem prevzemanju s strani nekdanjega vodstva laške pivovarne) je bila najeta glavnina posojil. No, banke so na zadnji skupščini Pivovarne Laško vnovič zavrnile možnost dokapitalizacije, ki bi družbo v veliki meri lahko popeljala na uspešno pot finančne sanacije. Dokler pivovarna še lahko vrača posojilne obresti in odplačuje del glavnic, jo bodo banke raje obrale po tej poti, kakor da bi s preostalimi delničarji participirale pri morebitnem izplačilu dividend.

Očistiti bilance

Medij: Delo Avtorji: Piano Brane Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 30. 08. 2012 Stran: 9

Pivovarna Laško Mali delničarji so bili za - Samo letos vrnili 13 milijonov evrov obresti in sedem milijonov evrov glavnic

Laško - Nihče ni pričakoval, da bodo banke in drugi večji delničarji ob sedanjem stanju slovenskih bank in pomanjkanju kapitala včeraj podprli predlog uprave in nadzornikov Pivovarne Laško po izdatni, 36,5 milijona evrov težki dokapitalizaciji. Ta bi bilance Laškega in skupino Laško močno okrepila, ne pa rešila vseh skrbi.

Na 20. skupščini delničarjev Pivovarne Laško je bilo zastopanega malo več kot 85 odstotkov kapitala z glasovalno pravico, delničarji pa so se seznanili z revidiranim poročilom o poslovanju družbe, z odpovedjo pogodb o obvladovanju, ki so jih omogočili prejšnji sklepi skupščin o oblikovanju pogodbenega koncema, ter upravi in nadzornikom dali razrešnico za lani.

Kot rečeno, dokapitalizacije niso podprli. Ta je bila zamišljena tako, da bi z izdajo enakega števila delnic, kot že obstajajo, torej z dodatnimi 8,7 milijona delnicami po osem evrov osnovni kapital družbe podvojili na 73 milijonov evrov. V prvem krogu bi jih lahko kupili sedanji delničarji, v drugem zunanji investitorji. Pred glasovanjem so mali delničarji dokapitalizacijo podprli, predsedujoči skupščini Stojan Zdolšek pa je zaman čakal, da bodo svoje glasove pojasnili tudi veliki delničarji, resni, kakor jih je imenoval. A se je pokazalo, da so resni pravzaprav mali delničarji, ki jih vložki v pivovarno še zanimajo, predvsem bankam pa je v interesu le poplačilo svojih terjatev do skupine, medtem ko strateško uravnavanje bilanc in solventnosti prepuščajo upravi z Dušanom Zorkom na čelu. Proti predlogu je bilo malo manj kot 75 odstotkov navzočega kapitala.

Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 28. 08. 2012 Stran: 9

Skupščine ... Pivovarna Laško si želi svežega denarja, a ni znano, kdo od delničarjev ji ga lahko zagotovi - Danes skupščina in NS časnika

Ljubljana - Uprava Pivovarne Laško bo na jutrišnji skupščini znova testirala voljo lastnikov za povečanje osnovnega kapitala. Po njenem predlogu bi osnovni kapital povečali za 36,5 milijona evrov, negotovo pa je, kdo od lastnikov ima denar za vplačilo, je dejal Rajko Stankovič, predsednik društva MDS.

Uprava Pivovarne Laško (PL) je v zadnjih dveh letih že dvakrat testirala voljo lastnikov za dokapitalizacijo. V obeh primerih neuspešno, saj so lastniki, predvsem banke, njen predlog zavrnili. Zdaj sledi nov poskus. Tudi tokrat uprava predlaga lastnikom dokapitalizacijo do višine osnovnega kapitala družbe, torej za največ 36,5 milijona evrov, vendar še ni znano, ali bodo lastniki takšen sklep tudi izglasovali.

»Dokapitalizacija je potrebna, vendar se bojimo, da razen bank in morda predstavnikov državnih delničarjev nihče od drugih lastnikov nima denarja. Tudi NLB se spopada z veliko izgubo in negotovo je, ali si sodelovanje pri dokapitalizaciji sploh lahko privošči,« je včeraj dejal predsednik društva MDS Rajko Stankovič.

Medij: Delo Avtorji: Križnik Božena,Grgič Maja,Gole Nejc Teme: Mali delničarji, ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 27. 08. 2012 Stran: 3

Na potezi so delničarji Tudi o dokapitalizaciji Pivovarne Laško -V Perutnini Ptuj delničarji s predlogom, da se Glaser ju ne podeli razrešnice

Ljubljana - Pred nami je teden skupščin, precej več kot sto jih bo v prihodnjih petih dneh. Uvod v skupščinski teden pa je bil včeraj v Kulturnem centru Rogaška, kjer so se delničarji še pred nedeljskim kosilom zbrali na skupščini Zdravilišča Rogaška.

Zakaj je bila skupščina v nedeljo ob 9. uri zjutraj, smo vprašali predsednika uprave družbe Mateja Goričana. »Termin smo morali uskladiti z notarko in predsednikom skupščine, drugače ni šlo. Poleg tega smo morali zagotoviti primeren prostor za vse udeležence, Rogaška pa je v tem času precej zasedena,« je odgovoril. Zdravilišče Rogaška ima 272 imetnikov delnic, ukvarja pa se z distribucijo termalne vode in upravljanjem parka v Rogaški Slatini, ne upravlja pa hotelov.

Iz Društva malih delničarjev so po skupščini sporočili, da »mali delničarji takšnim trikom, ki naj bi bili namenjeni manjši udeležbi, ne nasedamo več in smo se kljub zgodnji nedeljski 9. uri te udeležili in izkazali svoje nezadovoljstvo z delom uprave in NS z enotnim negativnim glasovanjem proti vsem predlaganim sklepom skupščine«. Predstavnik DMS je na skupščini zaradi procesnih napak zahteval prestavitev oziroma ponoven sklic skupščine. S preložitvijo skupščine se je strinjala tudi notarka, a je predsedujoči skupščino kljub temu izpeljal, zato je bila napovedana zahteva za ničnost, ki jo je vložilo kar 37,97 odstotka malih delničarjev. Ti so napovedali izpodbijanje vseh sprejetih sklepov na skupščini, tako tudi o podelitvi razrešnice nadzornikom in upravi. Mali delničarji so opozorili še na lanski sklep o izvedbi posebne revizije, za katero pa do zdaj ni bila še niti podpisana pogodba z revizijsko hišo.

V Intereurppi o prodaji Čehova

Medij: Finance Avtorji: Weiss Monika Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Borze&denar Datum: 21. 08. 2012 Stran: 13

Abanka, ki ima dobrih osem odstotkov slovenskega bančnega trga, danes začenja prodajo dokapitalizacijskih delnic. Koliko od 50 milijonov evrov ji bo uspelo zbrati, je odvisno predvsem od politične volje oziroma največje lastnice, to je Zavarovalnice Triglav, saj mnogi preostali lastniki nimajo niti za kruh, priznavajo neuradno. Ta dokapitalizacija Abanke, ki posluje z izgubo, ne bo rešila.

Zavarovalnica Triglav ima kot največja, 25,6-odstotna lastnica Abanke, vprihodnjih 14 dneh predkupno pravico za 12,8 milijona evrov dokapitalizacijskih delnic, vzajemni sklad Triglav Steber 1 pa še za 3,7 milijona. Koliko bo zavarovalnica vplačala (zlasti v drugem krogu prodaje), utegne biti znano prihodnji teden, ko bo predvidoma zasedal nadzorni svet. Druga največja lastnica Abanke, kranjska Sava, novih delnic gotovo ne bo vplačala - zaradi tega se ji bo delež morebiti zmanjšal za polovico -, prav tako jih ne bo denimo državna Slovenska odškodninska družba, v Gorenjski banki o vplačilu še molčijo. Jasno je že, da bo večina dokapitalizacijskih delnic ostala za drugi, odprti krog prodaje vprvi polovici septembra.

Za male vlagatelje cenejši nakup na borzi

Medij: Finance Avtorji: Tomažič Janez Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Borze in denar Datum: 20. 08. 2012 Stran: 14

borzna kronika

Skrajšani borzni teden je začinila napoved prevzema Cetisa. Po napovedi prevzema Juteksa bo to že druga javna ponudba za borzno družbo. Glede na lastniško sestavo obeh družb bi se vsaj del denarja lahko vrnil na borzo.

Zmagovalec minulega skrajšanega borznega tedna je z več kot petodstotno rastjo Mercator. Družba je minuli teden prodala za 6,3 milijona evrov komercialnih zapisov, več kot razpršitev finančnih virov pa obeta napredek pri monetizaciji nepremičnin. Družba ima ponudbe za prodajo 300 milijonov evrov nepremičnin, to pa bi zmanjšalo neto finančni dolg družbe. S Krko je praviloma vsak teden več kot za milijon evrov prometa, minuli teden pa ga je bilo le 680 tisoč evrov. To je polovica skupnega prometa z delnicami.

Salus pridno v lastne delnice

Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 18. 07. 2012 Stran: 9

Sanacija Banka Koper je celjskemu CBH zaplenila in prodala slab odstotek delnic Hotelov Bernardin

Ljubljana - Po nedavni prodaji slabega odstotka delnic Hotelov Bernardin se postavlja vprašanje, ali bi lahko tudi celjski CBH doletela enaka usoda kot dva nekoč ključna stebra holdinga NFD, Maksimo Invest in Finetol, je opozoril predsednik društva MDS Rajko Stankovič.

Celjski CBH je bil v preteklosti ena ključnih družb, prek katerih je Stane Valant obvladoval NFD Holding. Skoraj polovico holdinga je obvladoval prek Maksime Investa in Finetola, ti dve družbi pa je lastniško nadzoroval s preostalimi povezanimi podjetji, kot so Fidina, CBH, Etol in Oddus. Natančneje, s 15,28-odstotnim lastniškim deležem je družba CBH druga največja lastnica Maksime Investa v stečaju, ki je do pred kratkim obvladovala kar četrtino NFD Holdinga. Hkrati so družbe iz kroga NFD pod črto lastniki kar 89-odstotnega deleža CBH; kot je razvidno iz javno dostopnih podatkov Ajpesa, je NFD holding 13,9-odstotni lastnik CBH, Zdenko Podlesnik NFD DZU, d. o. o., pa ima v CBH kar 75,1-odstotni delež.

Medij: Finance Avtorji: Smrekar Tanja,Sovdat Petra Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 11. 07. 2012 Stran: 4

Med nezavidljive poslovne rezultate pi treščila še novica, ki jo uprava skriva, d ško male delničarje Uniona izplačati pc za delnico; sklep še ni pravnomočen

Če bi slabe novice lahko zdravili s pivom, tako kot se s to pijačo zaliva žalost, bi bili v Laškem bogati in srečni ljudje. V letu dni Laško in njegova uprava pod vodstvom Dušana Zorka nista rešila niti ene velike težave. Kopičijo pa se nove.

Prvič je po neuradnih informacijah začela o svojem odhodu govoriti tudi uprava Laškega. Uradno iz uprave sporočajo: s tem se ne ukvarjamo, posvečamo se vodenju podjetja. In kam so podjetje privedli?

Matična družba ima vse slabše prodajne rezultate. Nepotrebnih naložb ne prodajo. Nenehno jih samo prodajajo. Nenehno tudi zatrjujejo, kako brez prodaj ne bodo preživeli. Še vedno pa gnezdijo tako na Mercatorju, Delu, Večeru in Unionu.

Pred nedavnim je na Laško prispel tudi sklep sodišča, da mora Laško malim delničarjem Uniona, ki gaje prevzelo, plačati 470 evrov za delnico. Če bi bil sklep pravnomočen in če bi veljal za vse delničarje Uniona, bi to za Laško pomenilo tri milijone evrov. Tako rekoč neprebavljiv finančni zalogaj v trenutni zadolženosti podjetjain splošnih razmerah na trgu denarja.

Medij: Dnevnik Avtorji: Vuković Vesna,Cirman Primož Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 10. 07. 2012 Stran: 7

Rojeva se novi konzorcij za prodajo najboljšega soseda, danes bodo o njem govorili tudi nadzorniki Pivovarne Laško

Ljubljana - Začenja se novo nadaljevanje zgodbe o prodaji Mercatorja.

Največji lastniki Mercatorja s Pivovarno Laško in NLB na čelu naj bi se namreč načelno že dogovorili o oblikovanju novega konzorcija za prodajo večinskega deleža v največj i domači trgovski družbi. Omenjeni konzorcij naj bi vključeval lastnike okoli 60 odstotkov vseh delnic. Poleg pivovarske skupine, NKBM, Abanke, NFD Holdinga Gorenjske banke, Banke Koper, Banke Celje in Hypo Alpe Adria Bank, ki so združili moči tudi pri zadnjem, kasneje propadlem poskusu prodaje Mercatorja Agrokorju, naj bi imel tokratni konzorcij nekatere nove člane, med drugimi tudi srbsko družbo Prvi faktor. Ta je v lasti NLB, obvladuje pa 3,35-odstotni delež, ki gaje pred časom zasegla Rodiču M&B. O podrobnostih glede ustanovitve konzorcija (pogodbe ni za zdaj podpisal še nihče od lastnikov Mercatorja) naj bi že danes razpravljal tudi nadzorni svet Pivovarne Laško, ki ga vodi Vladimir Malenkovič. Med potencialnimi kupci najresnejši kandidat ostaja Agrokor, katerega lobisti naj bi v zadnjih tednih okrepili pritisk na odločevalce v Sloveniji.

Karte so se premešale v NLB in Mercatorju

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 18. 06. 2012 Stran: 17

Ljubljana - Vse bolj je očitno, da kadrovske menjave, ki jih v nemalo primerih narekuje kar kabinet predsednika vlade, v letošnji skupščinski sezoni ne bodo edino jabolko spora. Že skupščine Mercatorja, Cinkarne Celje, Letrike (nekdanja Iskra Avto elektrika), Mladinske knjige založbe, Zavarovalnice Triglav ter prihajajoče skupščine Telekoma Slovenije, Heliosa, Krke in nekaterih drugih večjih podjetij namreč napovedujejo ostre boje zaradi delitve bilančnega dobička med upravami in delničarji.

Rast lastniških apetitov

»Seveda je razumljivo, da si uprave želijo imeti čim mehkejšo blazino pri upravljanju svojega posla. Toda prave potrebe po tem ni. Razen seveda če ima podjetje v investicijskem načrtu projekte, za katere p otrebuj e las tni kapital,« omenjena trenja pojasnjuje predsednik uprave družbe KD Skladi Matej Tomažin. »Kaj pretehta, bi moralo biti odvisno od argumentov menedžmenta, kako donosno bodo investirali zadržane dobičke in kakšne prihodnje koristi bi od tega imeli delničarji. Če teh argumentov ni dovolj, potem je edino smiselno, da se denar povrne vlagateljem v obliki dividend ali odkupov lastnih delnic,« dodaja Sašo Stanovnik iz Alte Invest.