Lastniki bodo svoje likvidnostne težave krpali z rekordnimi dividendami

NatisniNatisni

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 18. 06. 2012 Stran: 17

Ljubljana - Vse bolj je očitno, da kadrovske menjave, ki jih v nemalo primerih narekuje kar kabinet predsednika vlade, v letošnji skupščinski sezoni ne bodo edino jabolko spora. Že skupščine Mercatorja, Cinkarne Celje, Letrike (nekdanja Iskra Avto elektrika), Mladinske knjige založbe, Zavarovalnice Triglav ter prihajajoče skupščine Telekoma Slovenije, Heliosa, Krke in nekaterih drugih večjih podjetij namreč napovedujejo ostre boje zaradi delitve bilančnega dobička med upravami in delničarji.

Rast lastniških apetitov

»Seveda je razumljivo, da si uprave želijo imeti čim mehkejšo blazino pri upravljanju svojega posla. Toda prave potrebe po tem ni. Razen seveda če ima podjetje v investicijskem načrtu projekte, za katere p otrebuj e las tni kapital,« omenjena trenja pojasnjuje predsednik uprave družbe KD Skladi Matej Tomažin. »Kaj pretehta, bi moralo biti odvisno od argumentov menedžmenta, kako donosno bodo investirali zadržane dobičke in kakšne prihodnje koristi bi od tega imeli delničarji. Če teh argumentov ni dovolj, potem je edino smiselno, da se denar povrne vlagateljem v obliki dividend ali odkupov lastnih delnic,« dodaja Sašo Stanovnik iz Alte Invest.

Toda v več primerih finančne težave lastnikov pretehtajo nad argumenti uprav. Zaradi lastnih finančnih težav je namreč Skupina Pivovarna Laško že v začetku letošnjega leta dosegla, da je Mercator za izplačilo dividend namenil ves svoj lanskoletni dobiček, Cinkarna Celje je morala na zahtevo države za izplačilo dividend nameniti rekordnih 12 milijonov evrov, Adriatic Slovenica pa je morala KD Group izplačati kar deset milijonov evrov dividend. Skoraj ves bilančni dobiček je Simobilu ietos pobral tudi avstrijski Mobilkom, Triglav Naložbe so pred dnevi iz novogoriškega avtobusnega podjetja Avrigo pobrale njegov sedemletni dobiček, podobno pa je pričakovati tudi na letošnjih skupščinah Banke Koper, elektro distribucijskih podjetij Ljubljana, Primorska, Gorenjska, Maribor in Celje ter pri številnih drugih podjetjih.

Nekaj več kot sto slovenskih delniških družb, ki so že izvedle letošnjo skupščino oziroma so že objavile sklic skupščine, bo letos med svoje delničarjev predvidoma razdelilo več kot 260 milijonov evrov dividend. Znesek bo do konca leta še za nekaj sto milijonov evrov višji, saj številna podjetja še vedno niso objavila sklica skupščine.

Dividende prvič prinesle več kot depoziti

Dividendna donosnost družb, ki kotirajo na Ljubljanski borzi in ki bodo letos izplačale dividende, bo letos prvič presegla donosnost bančnih depozitov in bo v povprečju znašala med petimi in sedmimi odstotki. V povprečju bodo letos največje borzne družbe za izplačilo dividend namenile kar okoli tretjino sredstev več kot lani, po rasti dividende pa izstopajo zlasti Zavarovalnica Triglav, Telekom Slovenije in Cinkarna Celje, ki je za izplačilo dividend letos namenila približno toliko kot med letoma 2006 in 201 1 skupaj.

Rast dividend in dividendne donosnosti bodo po ocenah Tomažina na slovenski trg kapitala vplivale pozitivno, saj so »dividende edino, na kar lahko računajo mali delničarji«. »V praksi visoka dividendna donosnost poleg denarnega toka vlagatelju prinese tudi neko zaupanje oziroma sidro glede gibanja cene delnice,« se z njim strinja Stanovnik. »Vpliv višjih dividend kot neke oprijemljive donosnosti je pozitiven za spodbujanje varčevalnih navad vlagateljev v vrednostne papirje,« ocenjuje tudipredsednik uprave NLB Skladi Kruno Abramovič. In dodaja: »Ker večina vlagateljev dojema visoko dividendo kot bolj oprijemljivo korist, kot je 'izguba' pri znižanju vrednosti delnice zaradi izplačila dividend, bodo vlagatelji delnice zaradi tega dojemali kot 'boljšo' naložbo.«

Dividende zlasti za reševanje likvidnostnih težav

»Dividende bodo skoraj v celoti namenjene za reševanje likvidnostnih težav lastnikov in izboljšanje denarnega toka,« meni vodja kapitalskih trgov v Hypo Banki Janez Javornik, ki ocenjuje, da se ta denar skoraj zagotovo ne bo vrnil na borzo. »Država in državni skladi bodo prihodke iz dividend porabili za izpolnjevanje obveznosti teh skladov oziroma za polnjenje proračuna,« meni Stanovnik. Po Abramovičevih ocenah bodo dividende reinvestirali zlasti institucionalni vlagatelji, medtem ko bodo na drugi strani mali vlagatelji prejete dividende usmerili v zelo kratkoročne naložbe oziroma potrošnjo.

portalov

Tuje novice iz regije

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.