Cinkarna Celje

Medij: Dnevnik Avtorji: Unknown Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 11. 05. 2013 Stran: 8

»Cinkarna naj izplača dividende« Delničarji Cinkarne Celje bodo na skupščini 4. junija odločali tudi o nasprotnem predlogu VZMD, da se letos vendarle izplačajo dividende, in sicer 6,5 evra za delnico.

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 11. 05. 2013 Stran: 8

Četudi je rast osrednjega indeksa Ljubljanske borze (SBI TOP) v tem tednu nekoliko popustila in je indeks z ravni 650 zdrsnil na 625 indeksnih točk, je tečaj nekaterih delnic po četrtkovi objavi vlade o nameravani prodaji 15 podjetij, kjer ima država (nejposredno lastniške deleže, včeraj precej porasel. Država naj bi se namreč v popolnosti lastniško umaknila tudi iz sedmih borznih podjetij - Aerodroma Ljubljana, Cinkarne Celje, Heliosa, Nove KBM, Telekoma Slovenije, Uniorja in Žita. Delnici ljubljanskega Aerodroma in Cinkarne sta včeraj pridobili celo več kot deset odstotkov, domžalskega Heliosa dobrih osem odstotkov. A prava zvezda je bila delnica Telekoma Slovenije. Njen tečaj je včeraj z ravni 97 evrov odskočil na 104 evre ali za več kot sedem odstotkov, ob tem pa so borzniki s to delnico opravili za 1,2 milijona evrov prometa ali krepko več kot z vsemi drugimi vrednostnimi papirji skupaj. Ugiba se, da bi lahko prevzemna cena za delnico Telekoma Slovenije segla vse do 160 evrov, kar kupcem te delnice pušča precej prostora za nadaljnjo rast tečaja.

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 04. 05. 2013 Stran: 8

SBI TOP, osrednji indeks Ljubljanske borze, je v skrajšanem borznem tednu, ko se je trgovalo zgolj tri dni, pridobil še štiri odstotke vrednosti in teden končal pri 649 indeksnih točkah. V zadnjem mesecu dni je SBI TOP pridobil okrog 12 odstotkov vrednosti in je trenutno najvišje po februarju letos. Delnica novomeške Krke, ki ima v lasti že 6,74 odstotka lastnih delnic, je bila včeraj po skoraj dveh mesecih vnovič vredna več kot 50 evrov. Po pričakovanjih so bile v ospredju spet delnice Zavarovalnice Triglav, Telekoma Slovenije in Petrola, katerim se je tokrat pridružila še delnica Mercatorja. V hrvaškem Agrokorju so namreč nedavno objavili, da bodo do 15. maja podali zavezujočo ponudbo za večinski delež v Mercatorju - špekulira se, da bi lahko ponudba po lanskih 221 evrih tokrat segla do 150 evrov. Včeraj se je vrednost Mercatorjeve delnice na Ljubljanski borzi okrepila za poldrugi odstotek na 115 evrov.

Na visokih, vse bolj potencialno prevzemnih, nivojih se zadržujejo tudi delnice Telekoma Slovenije (97 evrov), Zavarovalnice Triglav (21 evrov), Petrola (235 evrov), ki so tudi družbe v pomembni državni lasti in najvišje na seznamu morebitnih prodaj, istočasno pa te družbe svojim delničarjem izplačujejo visoke, štiri- in večodstotne dividende. Vse več je borznih družb, ki želijo svoje delničarje razveseliti z izplačilom relativno visokih dividend glede na aktualne precej nizke tečaje večine slovenskih borznih podjetij, s tem pa tudi spodbuditi investitorje k nakupom teh delnic in k samim dvigom tečajev. Med izplačevalce dividend se vrača celjski Cetis (dva evra predlagane dividende), slovenskobistriška Gea bi tudi letos izplačala 0,25 evra dividende, ljubljanski Salus, ki bi pri tečaju 195 evrov izplačal 30 evrov bruto dividende, pa je nasploh že vrsto let slovenski dividendni rekorder. Nekoliko znižali bi letos izplačilo dividende v Žitu, kjer delničarjem v izplačilo predlagajo en evro bruto dividende oziroma 352.746 evrov ali 47 odstotkov lani doseženega dobička. Pričakovati je tudi kakšne nasprotne predloge glede delitev višjih dividend, prav tako je društvo VZMD predlagalo 6,5 evra bruto dividende v celjski Cinkarni, kjer dividend sploh niso nameravali izplačati.

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 25. 04. 2013

Načrt prestrukturiranja Nove KBM, ki ga evropska komisija že mesec dni preučuje, po neuradnih informacijah predvideva prodajo vrste naložb druge največje slovenske banke, ki naj bi še letos potrebovala med 280 in 400 milijoni evrov svežega kapitala.

Kapitalski primanjkljaj druge največje slovenske banke pod vodstvom Aleša Hauca je očitno še dosti večji, kot je sprva kazalo. Čeprav se je v zadnjih tednih namigovalo, da bo morala Nova KBM letos izvesti le okoli 100-milijonsko dokapitalizacijo, naj bi po neuradnih informacijah banka potrebovala med kar 280 in 400 milijoni evrov dodatnega kapitala.

Z izjemo tega, da bo dokapitalizacija predvidoma izvedena že do konca letošnjega junija, v banki preostalih podrobnosti za zdaj ne želijo razkriti. »Postopki, povezani z dokapitalizacijo in pripravami na skupščino, tečejo po zastavljenem načrtu,« so bili kratki v NKBM, kjer na naša vprašanja niso želeli odgovoriti. Po neuradnih informacijah naj bi Hauc po več mesecih odlašanj za svetovalca pri dokapitalizaciji naposled izbral družbo Unicredit CAIB, ki jo vodi Sergej Požar in je z mariborsko banko že lani sodelovala pri predčasnem odkupu njenih podrejenih obveznic.

Koliko dodatnega kapitala bo NKBM potrebovala, bo v veliki meri odvisno od evropske komisije. Ker je država konec lanskega leta NKBM prek tako imenovanih obveznic Co Co dokapitalizirala s sto milijoni evrov (obveznice so bile pred mesecem dni pretvorjene v kapital banke), bo morala namreč zdaj načrt prestrukturiranja NKBM potrditi tudi evropska komisija. »Komisija bo preučila vse podatke in lahko zahteva dodatne obrazložitve, dopolnitve ali spremembe. Komisija bo program potrdila šele takrat, ko bo po njeni presoji zagotavljal dolgoročno sposobnost preživetja NKBM,« so nam povedali na finančnem ministrstvu.

Medij: Dnevnik Avtorji: M.P. Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 24. 10. 2012 Stran: 9

Ljubljana - Vladnemu izbrancu in članu SDS Matjažu Janši je pot v nadzorni svet Cinkarne Celje včeraj pomagala tlakovati kar Slovenska odškodninska družba (Sod) oziroma njena člana uprave Krešo Šavrič in Matjaž Jauk. Slednja sta namreč le nekaj ur pred skupščino za glasovanje pooblastila Agencijo za upravljanje kapitalskih naložb države (AUKN), ki je imela tudi njuno soglasje za vložitev nasprotnega predloga, po katerem je Janša mesto v nadzornem svetu zasedel namesto Šavriča.

S tem je Sod vladi dejansko omogočil, da Janšo v nadzorni svet imenuje brez kršitve zakona o gospodarskih družbah (ZGD). Čeprav je AUKN včeraj glasovala v nasprotju z navodili Modre zavarovalnice, ta imenovanja ne more izpodbijati, temveč lahko AUKN le toži za morebitno nastalo škodo. Kot smo poročali, je vlada že minuli teden AUKN naložila, naj vloži nasprotni predlog. Toda ZGD je jasen in določa, da lahko nasprotni predlog vloži le delničar sam, se pravi v tem primeru Modra zavarovalnica. Tako je moral predstavnik AUKN Mitja Svoljšak včeraj najprej umakniti predlog, ki ga je že vložila agencija, in sočasno v imenu Soda vložiti identičnega.

Medij: Dnevnik Avtorji: Svenšek Katja Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 23. 10. 2012 Stran: 9

Ljubljana - Danes, ko bo državni zbor po vetu državnega sveta znova potrjeval predlog zakona o Slovenskem državnem holdingu (SDH), bo na drugem koncu Slovenije, v Celju, potekal praktični prikaz načina upravljanja kapitalskih naložb države, kot si ga je zamislila vlada Janeza Janše. Na skupščini Cinkarne Celje bo skušala Agencija za upravljanje kapitalskih naložb države (AUKN), ki bo na skupščini glasovalne pravice izvrševala v imenu Modre zavarovalnice, v nadzorni svet družbe namreč skušala imenovati vladnega izbranca Matjaža Janšo. S tem bi AUKN delovala v nasprotju z zahtevo Modre zavarovalnice, ki je AUKN naložila, da pri zastopanju njenega 20-odstotnega deleža Cinkarne podpre prvotni predlog, to je imenovanje Kresa Šavriča, sicer člana uprave Slovenske odškodninske družbe (Sod).

Slednja je nekaj manj kot 12-odstotna lastnica Cinkarne in po naših neuradnih informacijah naj bi AUKN tudi od predsednika uprave Soda Tomaža Kuntariča zahtevala, da za zastopanje glasovalnih pravic Soda na skupščini Cinkarne pooblasti predstavnika AUKN. Ta bi nedvomno na zahtevo vlade v nadzorni svet imenoval Janšo in ne Šavriča, kar pomeni, da bi Kuntarič vladi oziroma AUKN dal soglasje, da v njegovem imenu glasuje proti njegovemu članu uprave. Kuntarič nam včeraj naših informacij ni želel potrditi, prav tako jih ni zanikal. »Ne komentiram,« je bil kratek predsednik uprave Soda.

Medij: Dnevnik Avtorji: Svenšek Katja,Polanič Matjaž Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 18. 10. 2012 Stran: 8

Ljubljana - Vlada Janeza Janše nadaljuje svoj način korporativnega upravljanja, pri katerem pa ne krši več zgolj zakona o upravljanju kapitalskih naložb, ampak očitno tudi vse druge zakone, ki ji stojijo na poti pri kadrovanju v družbah z lastniškim deležem države. Vlada je namreč Agenciji za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN) po naših informacijah izrecno naložila, da pooblaščenec, ki bo na torkovi skupščini Cinkarne Celje zastopal 20-odstotni delež Modre zavarovalnice, vloži nasprotni predlog in v nadzorni svet ene najuspešnejših gospodarskih družb v državi imenuje člana SDS Matjaža Janšo. Z navodilom je vlada tokrat povozila tudi zakon o gospodarskih družbah, ki določa, da lahko nasprotne predloge na skupščinah vlaga zgolj delničar, torej v tem primeru Modra zavarovalnica.

Vlada postavlja s tovrstno prakso v neprijeten položaj tako pooblaščenca, ki bo na skupščini glasoval v imenu Modre zavarovalnice, kot predsedujočega skupščini. Glede na sklic skupščine bo to vodil Zdenko Podlesnik in ta bo odločil, ali na dnevni red skupščine uvrstiti nasprotni predlog brez podpisa oziroma soglasje delničarja ali ne.

Od 10.10. do 18.10.2012 poteka zbiranje pooblastil za 16. redno skupščino družbe Cinkarne Celje, d.d., ki bo potekala 23.10.2012 ob 14.00 uri, na sedežu družbe, Kidričeva 26, Celje.

Za tisk pooblastila kliknite tukaj. Odprla se vam bo datoteka v novem oknu, katero si lahko natisnete in jo nato izpolnete, ter pošljete na naš naslov (Društvo MDS, Dalmatinova ulica 10, 1000 Ljubljana).

Za vse informacije smo vam dosegljivi na zgoraj navedenih kontaktih. Za več informacij o družbi Cinkarna Celje pa kliknite tukaj.

Medij: Delo Avtorji: Maja Grgič in Božena Križnik Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 01. 10. 2012

Neuradno je mogoče izvedeti, da je MF naklonjeno umiku države iz gospodarstva. Vsi v koaliciji s tem niso zadovoljni.

Holdingu grozi referendum

Po petkovem sprejetju zakona o Slovenskem državnem holdingu bi lahko že ta teden o vetu nanj odločal državni svet. Sindikat delavcev dejavnosti energetike pa naj bi danes razpravljal o zbiranju podpisov za začetek referendumske pobude o tem zakonu. Finančni minister Janez Šušteršič je za nacionalno televizijo povedal, da ga referendum ne skrbi, priznava pa, da lahko to uveljavitev zakona zamakne za dva do tri mesece.

Ljubljana – Z ustanovitvijo Slovenskega državnega holdinga je pričakovati tudi bolj pospešeno prodajo državnih deležev podjetij, ki je v zadnjih kriznih letih zastala. Nekateri prodajni postopki že tečejo, napovedujejo pa se tudi nekatere prodaje najboljših domačih podjetij.

Na ministrstvu za finance pojasnil, kaj bi lahko država prodala, pred sprejetjem strategije upravljanja ne dajejo. Neuradno pa je mogoče izvedeti, da vladni krogi že načrtujejo prodajo Telekoma Slovenije. To naj bi po mnenju poznavalcev odsevala tudi rast cene delnice Telekoma, ki je v zadnjem mesecu pridobila slabo tretjino vrednosti in petkovo trgovanje zaključila pri 76,51 evra. Državni lastniki imajo v Telekomu, ki ga je država enkrat že prodajala, skupaj dobrih 74 odstotkov delnic. Celoten sveženj je bil po petkovi borzni ceni vreden 372 milijonov evrov, a je k temu treba prišteti še prevzemno premijo. Po nekaterih informacijah je velika verjetnost, da bi država ohranila četrtinski lastniški delež. Kot možen kupec se za zdaj omenja Deutsche Telekom.