Kaj bi banka prodala in koliko kapitala potrebuje
NatisniMedij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 25. 04. 2013
Načrt prestrukturiranja Nove KBM, ki ga evropska komisija že mesec dni preučuje, po neuradnih informacijah predvideva prodajo vrste naložb druge največje slovenske banke, ki naj bi še letos potrebovala med 280 in 400 milijoni evrov svežega kapitala.
Kapitalski primanjkljaj druge največje slovenske banke pod vodstvom Aleša Hauca je očitno še dosti večji, kot je sprva kazalo. Čeprav se je v zadnjih tednih namigovalo, da bo morala Nova KBM letos izvesti le okoli 100-milijonsko dokapitalizacijo, naj bi po neuradnih informacijah banka potrebovala med kar 280 in 400 milijoni evrov dodatnega kapitala.
Z izjemo tega, da bo dokapitalizacija predvidoma izvedena že do konca letošnjega junija, v banki preostalih podrobnosti za zdaj ne želijo razkriti. »Postopki, povezani z dokapitalizacijo in pripravami na skupščino, tečejo po zastavljenem načrtu,« so bili kratki v NKBM, kjer na naša vprašanja niso želeli odgovoriti. Po neuradnih informacijah naj bi Hauc po več mesecih odlašanj za svetovalca pri dokapitalizaciji naposled izbral družbo Unicredit CAIB, ki jo vodi Sergej Požar in je z mariborsko banko že lani sodelovala pri predčasnem odkupu njenih podrejenih obveznic.
Koliko dodatnega kapitala bo NKBM potrebovala, bo v veliki meri odvisno od evropske komisije. Ker je država konec lanskega leta NKBM prek tako imenovanih obveznic Co Co dokapitalizirala s sto milijoni evrov (obveznice so bile pred mesecem dni pretvorjene v kapital banke), bo morala namreč zdaj načrt prestrukturiranja NKBM potrditi tudi evropska komisija. »Komisija bo preučila vse podatke in lahko zahteva dodatne obrazložitve, dopolnitve ali spremembe. Komisija bo program potrdila šele takrat, ko bo po njeni presoji zagotavljal dolgoročno sposobnost preživetja NKBM,« so nam povedali na finančnem ministrstvu.
Kaj predvideva načrt prestrukturiranja, ki so ga v NKBM pripravili skupaj z mednarodno svetovalno skupino Bain & Company, v banki za zdaj še ne želijo pojasniti. Po naših informacijah so v načrtu predvideli ohranitev Poštne banke Slovenije, družbe za upravljanje KBM Infond in Moje naložbe. Hauc naj bi si želel ohraniti tudi srbsko Credy banko, vendar je vprašanje, ali bodo v Bruslju na to pristali. Na drugi strani je predvidena prodaja avstrijske Adria bank, kjer naj bi NKBM in NLB že podpisali pismo o nameri (skupaj imata v lasti 79-odstotni delež). Načelni interes za nakup avstrijske banke naj bi že izrazil eden od investitorjev iz Azerbajdžana, vendar je vprašanje, ali bi ta dobil tudi soglasje avstrijske centralne banke.
Popoln umik je predviden tudi iz hrvaškega trga, kjer naj bi prodali KBM Leasing Hrvaška, medtem ko je nepremičninska družba KBM Projekt že končala v likvidaciji. NKBM naj bi prodala tudi slovenski lizinški družbi KBM Leasing in Gorico Leasing ter KBM Fineko. Prek ene od revizijskih družb naj bi se za nakup lizinške dejavnosti že zanimal eden od investitorjev, vendar podrobnosti za zdaj še niso znane. Še pred prodajo lizinške dejavnosti bi morala NKBM nase prevzeti velik del nepremičnin, ki so jih v zadnjih letih zasegle njene lizinške družbe, saj v nasprotnem primeru prodaja ne bi bila izvedljiva.
Poleg hčerinskih podjetij bi morala NKBM prodati tudi svoje četrtinske deleže v Mariborski livarni Maribor, Nigradu, Termah Olimia in Zavodu za varstvo pri delu ter manjše deleže v Factor banki, Merkurju, Heliosu, Mercatorju, Savi Re, Gorenjski banki, Cinkarni Celje, RRC, Banki Celje, Petrolu, Telekomu Slovenije, Pivovarni Laško, Hotelih Bernardin in Krki.
