Cinkarna Celje

Medij: Dnevnik Avtorji: Modic Tomaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: V ospredju Datum: 30. 01. 2015 Stran: 2

DRUŽBA / CERKEV

Za finančni zlom krivi lastni projekti

Čeprav je mariborska nadškofija zakopala bojno sekiro z bankami, je za to potrebovala nepredstavljiva tri leta. Finančne težave so se namreč začele v drugi polovici leta 2011. Takrat sta holdinga Zvon Ena in Zvon Dva razglasila insolventnost, kmalu zatem pa so nezmožnost poravnave bančnih posojil priznali tudi v nadškofijski družbi Gospodarstvo rast, ki je obvladovala oba finančna holdinga.

Zato so začele banke konec leta 2011 na sodišče vlagati prve izvršbe m se vpisovati na nadškofijskem premoženju, spomladi 2012 pa so ji blokirale še zadnji transakcijski račun. Sledilo je dolgotrajno in mučno obdobje, v katerem je slovenska Cerkev izgubila ogromno ugleda. Izbruhnila je namreč afera zaradi odgovornosti za največji stečaj v zgodovini Slovenije, za katerim je ostalo na desettisoče malih delničarjev, ki so izgubili delnice, skoraj pol milijarde evrov neporavnanih posojil, prenesenih na slabo banko, velika slovenska podjetja pa so se posledično znašla na lastniškem prepihu, med drugim Helios, Letrika, Cinkarna Celje, Mladinska knjiga Založba, TKK Srpenica in druge.

Medij: Radio Slovenija 1 Avtor: Simeona Rogelj Rubrika / Oddaja: Dogodki in odmevi Datum: 27. 01. 2015 Čas: 15:39

Prodaja podjetij s seznama 15 se bo, kot so večkrat poudarili najvišji predstavniki vlade, nadaljevala kljub precejšnjemu odporu v politiki in javnosti. Še eno podjetje, za katerega zaposleni ne vedo zakaj ga država prodaja, čeprav zelo dobro posluje in je dobro upravljano, je Cinkarna Celje. Ta mesec naj bi uprava opravila pogovore z možnimi kupci, a so ti zaradi nepričakovanih dogodkov začasno odloženi. Simeona Rogelj.

SIMEONA ROGELJ: Podjetje s 140-letno tradicijo, 1000 zaposlenimi, nadpovprečnimi plačami in visoko donosnostjo je samo v zadnjih štirih letih v proračun vplačalo 30 milijonov evrov, zato se zaposleni sprašujejo zakaj država prodaja dobro upravljano Cinkarno Celje. Sindikalist Marin Žagar. 

MARIN ŽAGAR: Smernice OECD-ja govorijo, da smo lastniki premoženja državljani, politika pa zdaj dela kontra državljanom in kontra delavcem. ROGELJ: Država bi po trenutni borzi ceni za Cinkarno lahko iztržila 60 milijonov evrov, če pa bi novi lastnik odpustil polovico zaposlenih, kdo so potencialni kupci prodajalci ne razkrivajo, bi to državo stalo okoli 20 milijonov evrov na leto, so izračunali. 

Medij: Dnevnik Avtorji: Matjaž Polanič Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni dnevnik Datum: 06. 01. 2015 Stran: 17

NFD Holding je pok borznega balona na Ljubljanski borzi pričakal praktično brez dolgov in na vrhuncu svoje moči. Dobrih sedem let kasneje je zaradi napačnih odločitev nekdanjega vodstva družba bankrotirala.

Okrožno sodišče v Ljubljani je včeraj zapečatilo usodo NFD Holdinga. Ker se temu z upniki ni uspelo pravočasno dogovoriti o pogojih finančnega prestrukturiranja, je sodišče ustavilo postopek prisilne poravnave in začelo stečaj. Po neuradnih informacijah se s sanacijo ni strinjala Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB), ki je nasprotovala podaljšanju ročnosti posojil in pretvorbi dela terjatev v kapital.

NFD Holding je v stečaju za seboj pustil za okoli 65 milijonov evrov neporavnanih dolgov. Od tega nekaj več kot 30 milijonov evrov dolguje Savi in Gorenjski banki, s katerima je še pred nekaj leti sestavljal tako imenovano gorenjsko gospodarsko navezo. Z okoli 33 milijoni evrov terjatev je največja upnica bankrotiranega holdinga DUTB, na katero so posojila NFD Holdingu prenesle Nova KBM, Abanka Vipa in Probanka, v kratkem pa bo to storila tudi podržavljena Banka Celje.

Ostali so le hoteli

V stečajni masi je NFD Holdingu ostala le ena pomembnejša naložba, to je 66-odstotni delež Hotelov Bernardin. Ti so se že pred meseci z bankami dogovorili o podaljšanju ročnosti posojil do leta 2018, z nedavno prodajo hotelskega kompleksa Metropol pa se je neto finančni dolg portoroškega hotelirja zmanjšal za več kot polovico, na le še dobrih 20 milijonov evrov.

Medij: Dnevnik Avtorji: Javornik Sonja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 01. 10. 2014 Stran: 28

BORZNI KOMENTAR

V zadnjem tednu na ljubljanski borzi vlada manjše zatišje - očitno glavni borzni igralci čakajo na poteze oziroma uradna stališča nove vlade, predvsem kar se tiče nadaljevanja že začetih postopkov privatizacije petnajstih družb v delni državni lasti. Tako je kot zvezda borznega parketa zasijala družba Intereuropa, kjer se je tečaj v nekaj dneh povzpel z 1,2 evra na več kot 1,8 evra. Nekih tehtnih razlogov za rast ni bilo - iz same družbe kot tudi iz bank, ki so v tem trenutku glavni lastniki koprske družbe, niso prišle informacije, ki bi opravičevale takšno rast. Po pregledu delniških knjig je bilo med kupci najti nekaj manjših pravnih oseb, ki so očitno želeli v nekaj dneh nabrati določeno količino delnic, kar je pri skromni likvidnosti te delnice logično povezano s strmo rastjo tečaja. Kakor hitro je zrasla, pa gre sedaj delnica tudi v obratno smer oziroma se bliža na tiste ravni, kjer je delnica že bila pred samim skokom.

Medij: Dnevnik Avtorji: Bolarič Marko Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 25. 09. 2014 Stran: 28

Zgodovina Letrike se prične leta 1960 s takratnim imenom Iskra Avtoelektrika, kije izdelovala avtoelektrične dele. Podjetje seje leta 2012 preimenovalo v Letriko in kupcem po svetu ponuja proizvode na področju alternatorjev in zaganjalnikov. Skupina Letrika zaposluje več kot 2600 ljudi.

Po boju za prevlado z idrijskim Kolektorjem je nemški proizvajalec avtomobilskih delov Mahle kupil deleže od prodajnega konzorcija, ki so ga sestavljali SDH, Modra zavarovalnica, NLB, DUTB, Triglav Skladi in Alpen Invest. Kasneje je odkupil še delež, ki gaje imel prevzemni rival Kolektor. Tako ima Mahle v lasti že 85-odstotni delež Letrike. S ponudbo za prevzem cilja še na preostalih 15 odstotkov, kijih imajo v lasti mali delničarji. Prevzemna cena znaša 67,1 evra za delnico Letrike, ponudba pa je veljavna do 22. oktobra. Tako se končuje še en prevzem po letošnjem prevzemu Heliosa in Mercatorja.

Medij: Delavska enotnost Avtorji: M. B. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 05. 09. 2014 Stran: 7

Privatizacija bo Slovenijo postavila na obrobje gospodarskih tokov, znižala življenjsko raven in njene prebivalce dodatno osiromašila. Združena levica (ZL) je s sindikatoma prejšnji petek na novinarski konferenci pred sedežem Slovenskega državnega holdinga (SDH) ponovila svoje nasprotovanje prodaji Aerodroma Ljubljana in privatizaciji državnega lastništva nasploh. Prodajo letališča bi morali ustaviti, opraviti temeljito razpravo o privatizaciji v državnem zboru in spraviti SDH pod državljanski nadzor, menijo. Medtem je v javnost prišla novica, da je privatizacija Telekoma vsaj začasno ustavljena.

Privatizacija spreminja prodana podjetja v podružnice, slovensko gospodarstvo in družbo pa v periferno, bolj revno, z manj razvoja in možnosti. Tudi nastajajoča vlada načrtuje nove valove privatizacije, kar bo kmalu pripeljalo do tega, da bodo kakovost življenja, indeks človeškega razvoja in civilizacijska razvitost padli (kakovost življenja v Sloveniji je namreč še vedno višja od tiste, ki jo kaže BDP).

Sedanji privatizacijski val (gre za 15 podjetij, ki jih je za prodajo določila odhajajoča vlada in potrdil prejšnji državni zbor; Helios in Fotono s tega seznama so že prodali, med njimi pa je tudi Aerodrom Ljubljana), temelji na šibkih podlagah, pa tudi na lažeh. Iz medkriznih gibanj števila potnikov so sklepali, da je treba letališče prodati, hkrati pa so lažno prikazali, da letališče ne more samo financirati svoje rasti in razvoja (ob tem se je vlada odpovedala svojemu lastniškemu vplivu v skupščini podjetja in dopustila, da so si mali delničarji izplačili za več deset milijonov evrov dividend, sredstva, ki jih je letališče za razvojne namene nabiralo leta).

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji, ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 08. 08. 2014 Stran: 8

Boj med upravo Perutnine Ptuj in državo se bo nadaljeval tudi na letošnji skupščini. Kapitalska družba namreč zahteva, da delničarji imenujejo posebnega pooblaščenca, ki bi preučil možnosti vložitve tožb zoper upravo ptujske skupine z Romanom Glaserjem na čelu.

Kapitalska družba (Kad) je na Perutnino Ptuj poslala zahtevo za dopolnitev dnevnega reda prihajajoče skupščine in zahtevo, da delničarji odločajo tudi o imenovanju posebnega pooblaščenca, ki bi preučil možnosti vložitve odškodninskih tožb zoper upravo pod vodstvom Romana Glaserja. Na skupščini 27- avgust se bodo delničarji seznanili tudi z ugotovitvami revizorjev BDO, ki so pregledali nekatere domnevno sporne posle. Med drugim so pod drobnogled vzeli nakup delnic Merkurja, ustanovitev družbe PP Energija in poroštva družbi Univit Stanislava Ražena, ki je pred kratkim končala v stečaju in ki je Holdingu PMP menedžerjev Perutnine Ptuj posredno tudi zagotovila sredstva za izvedbo delnega menedžerskega prevzema. »Ocenjujemo, da je zadolženost družbe Perutnina Ptuj lahko tudi posledica poslov, ki so bili predmet posebne revizije, in je za njih odgovorna uprava družbe,« so nam povedali na Kadu. Za posebnega pooblaščenca, ki bi mu morala uprava Perutnine Ptuj zagotoviti vse dokumente za oceno pravne utemeljenosti vložitve tožb, država predlaga odvetniško družbo Šelih & partnerji, ki bi morala tožbe vložiti najkasneje do konca februarja prihodnje leto.

Medij: Dnevnik Avtorji: Svenšek Katja,Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Naslovna stran Datum: 06. 08. 2014 Stran: 1 in 7

Manj kot s privatizacijo se SDH mudi z zagotavljanjem nadzora v družbah, ki sodijo pod njihovo upravljanje. Abanka Vipa je v stoodstotni lasti države že od decembra lani, a svojih nadzornikov SDH v banko še ni imenovala

Medtem ko privatizacija po enomesečni zamrznitvi ponovno poteka v polnem zamahu, odgovora na vprašanje, katere naložbe so za državo strateškega pomena, še vedno ni.

Brez vizije ali strategije, zgolj s kratkoročnimi ukrepi ter cilji. Tako je trenutno videti upravljanje državnih naložb, in sicer tako tistih, namenjenih prodaji, kot tudi tistih, ki naj bi bile za državo strateškega pomena.

Strategija upravljanja državnih naložb je tri mesece po uveljavitvi zakona o Slovenskem državnem holdingu (SDH), ki je vsaj na papirju na enem mestu združil upravljanje državnega premoženja, še vedno neusklajena in v povojih. Še vedno ni pripravljena končna razdelitev državnih naložb na strateške, v katerih bi država ohranila najmanj 50 odstotkov plus eno delnico, pomembne, v katerih bi imela najmanj 25-odstotni delež, in portfeljske, s katerimi bi lahko SDH prosto razpolagal in jih morebiti tudi prodal. Ministrstvo za finance je osnutek strategije, ki bi odgovorila tudi na vprašanje, kakšne cilje mora SDH zasledovati pri upravljanju državnega premoženja, političnim strankam poslalo v usklajevanje že pred meseci. A vladi strategije še vedno ni uspelo poslati v državni zbor, saj se politikom doslej ni uspelo zedinili niti o tem, kdo bo nadziral SDH, kaj šele o pomembnejših vprašanjih in dilemah. Dejstvo pa je, da bo po sprejemu strategije politika vpliv na odločitve pri upravljanju državnega premoženja izgubila.

Medij: Dnevnik Avtorji: Unknown Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 26. 04. 2014 Stran: 8

Cinkarna Celje, ki je globoko v prodajnem postopku, bo še pred njegovim koncem svojim delničarjem izplačala visoke dividende. Na skupščini v začetku junija bodo namreč odločali o predlogu, naj se jim izplača kar 6,5 milijona evrov bilančnega dobička oziroma osem evrov bruto za delnico. To je 23 odstotkov več kot lani.