Ustaviti privatizacijo Aerodroma
NatisniMedij: Delavska enotnost Avtorji: M. B. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 05. 09. 2014 Stran: 7
Privatizacija bo Slovenijo postavila na obrobje gospodarskih tokov, znižala življenjsko raven in njene prebivalce dodatno osiromašila. Združena levica (ZL) je s sindikatoma prejšnji petek na novinarski konferenci pred sedežem Slovenskega državnega holdinga (SDH) ponovila svoje nasprotovanje prodaji Aerodroma Ljubljana in privatizaciji državnega lastništva nasploh. Prodajo letališča bi morali ustaviti, opraviti temeljito razpravo o privatizaciji v državnem zboru in spraviti SDH pod državljanski nadzor, menijo. Medtem je v javnost prišla novica, da je privatizacija Telekoma vsaj začasno ustavljena.
Privatizacija spreminja prodana podjetja v podružnice, slovensko gospodarstvo in družbo pa v periferno, bolj revno, z manj razvoja in možnosti. Tudi nastajajoča vlada načrtuje nove valove privatizacije, kar bo kmalu pripeljalo do tega, da bodo kakovost življenja, indeks človeškega razvoja in civilizacijska razvitost padli (kakovost življenja v Sloveniji je namreč še vedno višja od tiste, ki jo kaže BDP).
Sedanji privatizacijski val (gre za 15 podjetij, ki jih je za prodajo določila odhajajoča vlada in potrdil prejšnji državni zbor; Helios in Fotono s tega seznama so že prodali, med njimi pa je tudi Aerodrom Ljubljana), temelji na šibkih podlagah, pa tudi na lažeh. Iz medkriznih gibanj števila potnikov so sklepali, da je treba letališče prodati, hkrati pa so lažno prikazali, da letališče ne more samo financirati svoje rasti in razvoja (ob tem se je vlada odpovedala svojemu lastniškemu vplivu v skupščini podjetja in dopustila, da so si mali delničarji izplačili za več deset milijonov evrov dividend, sredstva, ki jih je letališče za razvojne namene nabiralo leta).
Na ta način izčrpavajo podjetje, ki vedno posluje pozitivno, in ustvarili so ozračje nujnosti strateškega partnerja. Razčistiti bo treba tudi, kako to. da slovenske (paradržavne institucije zaščito delavcev in delovnih mest razumejo kot nedovoljeno državno pomoč, saj je taka praksa drugod po Evropi uveljavljena.
Če bo Aerodrom Ljubljana v rokah velikega in bližnjega letališkega upravljavca, tvegamo, da bo postavljen ob rob, potniški in tovorni tokovi preusmerjeni stran, s tem pa logistična vpetost Slovenije v svetovne gospodarske in turistične tokove izdatno okrnjena. Ob tem se velja spomniti, da je bila pred nekaj leti pri nas aktualna ideja o oblikovanju slovenskega logističnega holdinga in njegovi predaji nemškemu gospodarstvu, Nemčija pa, zanimivo, na strateških točkah odkrito ohranja svoje lastništvo. Tako gre tudi pri prodaji Aerodroma Ljubljana za prodajo slovenske državne družbe nemški državni družbi. Lahko temu rečemo privatizacija?
Privatizacija privatizacije
Interesne skupine in lobiji, ki se zavzemajo za privatizacijo, imajo med seboj razdeljene naloge in skoraj oblikovane oddelke, je dodal izvršni sekretar ZSSS Goran Lukič. Vidno vlogo v 'oddelku za strateški marketing' privatizacije ima Ameriška gospodarska zbornica, je pojasnil. Svoje delo v 'oddelku za piar marketing' dobro opravlja časopis Finance. 'Oddelek za mednarodno strokovno podporo' sestavljajo svetovne finančne korporacije, njihova vloga v privatizacijskih postopkih pa ni jasna. Zelo pomemben pa je tudi 'oddelek domače politične operative', v katerem zadnje čase pomembno vlogo opravlja finančni minister Uroš Čufer, v prve vrste pa so se z opevanjem blagodati privatizacije želeli pririniti ljudje iz politične stranke NSi. »Privatizacija, ki sedaj teče, je zelo netransparentna, privatizacija, ki zdaj teče, je vse bolj v rokah zasebnih interesov, ne pa javnega interesa. Tisti, ki govorijo, da je privatizacija transparentna, očitno to definicijo enačijo s praznjenjem proizvodnih hal, povečevanjem zasebnih interesov, kapitalov in profitov,« je dodal Lukič. M.B. Ustaviti privatizacijo in se o njej temeljito pogovoriti, SDH postaviti pod nadzor in usmeritve državljanov, zagotoviti delavske pravice in omejiti presežno izkoriščanje - to so usmeritve ZL, predstavljene na novinarski konferenci.
Seznani 15 podjetij, namenjenih privatizaciji
Junija lani je državni zbor potrdil (s skoraj neprikritim žuganjem s prihodom neslavne trojke) seznam 15 podjetij v (delni) državni lasti, namenjen privatizaciji, ki ga je pripravila takratna vlada Alenke Bratušek: Aero Celje, Aerodrom Ljubljana, Adria Airways, Adria Airways Tehnika, Cinkarna Celje, Elan, Fotona, Gospodarsko razstavišče, Helios, NKBM, Paloma, Telekom Slovenije, Terme Olimia, Unior in Žito. Država ima oziroma je imela v Aero Celju 32,6-odstotni delež, v Aerodromu Ljubljana 64,9, v Adrii Airways 72, v Adrii Airways Tehniki 52,3, v Cinkarni Celje 11,4, v Elanu 66,4, v Fotoni 70,5, v Gospodarskem razstavišču 29,5, v Heliosu 17,9, v NKBM 82,4, v Palomi 71, v Telekomu Slovenije 72,4, v Termah Olimia 24,8, v Uniorju 45 in v Žitu 27,2-odstotni delež.
