Abanka

Medij: Delo Avtorji: Grgič Maja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo - finance Datum: 04. 10. 2014 Stran: 2

Banke Ustavno sodišče je zadržalo izvajanje zakona, ki bankam nalaga razkritje podatkov o slabih kreditih

Ljubljana - Novi Ljubljanski banki in Novi KBM 19. oktobra na spletu še ne bo treba objaviti podatkov o slabih posojilih, ki so ostala v njihovem portfe-Iju. Ustavno sodišče je namreč soglasno zadržalo izvajanje zakona, ki podržavljenim bankam nalaga ta razkritja.

Zadržanje spornih določil novele zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ) so v okviru pobude za ustavno presojo zahtevale Banka Slovenije (BS), NLB, NKBM, Ocean Orchids, Mercator, Vipap Videm Krško, Andrej Lasič in Vincenc Jamnik. Menijo, da bi z objavo podatkov o slabih kreditih, ki so na dan prenosa slabih posojil na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB) ostali v bankah, bankam in kreditojemalcem nastala nepopravljiva škoda. Objava podatkov je namreč dokončna in naknadno ugotovljena morebitna neustavnost določil ne bi več mogla popraviti škode.

Da bi bile posledice javne objave podatkov o slabih posojilih hujše od tistih, ki jih za pravico javnosti do dostopa do informacij javnega značaja pomeni časovno omejeno zadržanje izvrševanja zakona, so menili tudi ustavni sodniki in izvajanje zakona zadržali. O ustavnosti zakona pa naj bi presojali prednostno.

Poseg v zaupnost

Medij: Večer Avtorji: Ferluga Irena Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: V žarišču Datum: 04. 10. 2014 Stran: 2

Ustavno sodišče začasno ne dovoli objave seznama tistih slabih dolžnikov NLB in NKBM, ki še vedno bremenijo bančni bilanci in niso bili preneseni na slabo banko

"Sklep ustavnega sodišča lahko razumemo tudi tako, da ne bomo nikoli izvedeli, kdo je povzročil bančno luknjo. Pa tudi da ustavno sodišče nekritično sledi zavajajočim stališčem Banke Slovenije. Ustavno sodišče nad sabo nima nikogar več, a je z ravnanji v zadnjem času izgubilo precej kredibilnosti," je dejal mag. Kristjan Verbič, predsednik Vseslovenskega združenja malih delničarjev (VZMD). Ustavno sodišče je namreč včeraj objavilo sklep, da do končne odločitve zadrži izvajanje tistih členov zakona o dostopu do informacij javnega značaja, po katerih so javni tudi slabi krediti NLB in NKBM, ki jih banki decembra nista prenesli na Družbo za upravljanje terjatev bank.

Tudi dolžniki in odločevalci

Junija sprejeta novela zakona bankama nalaga, da morata seznam slabih terjatev po stanju na presečni datum 20. december 2013 objaviti do 19. oktobra. Banki pa sta pred dvema tednoma, ob njiju še Banka Slovenije, Mercator, družba Ocean Orchids, Vipap Videm Krško ter Andrej Lasič in Vincenc Jamnik, vložili pobudo za oceno ustavnosti izpodbijanih členov zakona. Tako za zdaj ostajajo javna le slaba posojila, ki sta jih banki decembra prenesli na slabo banko, ta pa jih je poleti že objavila. Med pobudniki za oceno ustavnosti zakona, ugotavlja Rajko Stankovič, predsednik Društva MDS (Mali delničarji Slovenije), "so tudi dolžniki bank in odločevalci o kreditih".

V Društvu Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) smo pozorno prebrali odločbo, ki pomeni zadržanje izvajanja zakona nekaterih členov Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dostopu do informacij javnega značaja. Z določenimi navedbami se lahko celo strinjamo, a se v vsebino, ki jo je spisala sodna veje oblasti ne bomo spuščali. Pri tem bi želeli le opozoriti na neenakost obravnave ustavnih pobud in zahtev, saj so pobudniki vlogo vložili dne, 18.09.2014 in 22.09.2014, Ustavno sodišče, pa je zadevo obravnavalo in zadržalo že 02.10.2014, torej v manj kot 14 dneh.

Ljubljana, 03. oktober 2014

Razlaščeni obvezničarji in mali delničarji čakajo na odločitev že več kot 10 mesecev

Ustavno sodišče je dobil dve zahtevi in prek 10 pobud za oceno ustavnosti določil ZBan-1L, kjer obvezničarji, ki so denar posodili bankam in delničarji, ki so bili lastniki bank in so delnice vplačali z denarjem, zahtevajo prednostno obravnavo in zadržanje spornih določil Zban-1L, a je Ustavno sodišče zadevo sprejelo le v absolutno prednostno obravnavo in ne v zadržanje, o zadevi pa še ni odločilo, čeprav mineva že 10 mesecev in je sodišče samo večkrat napovedalo, da bo odločitev sprejeta.

Zakaj veljajo dvojna merila?

Če pa že vlečemo analogijo z izdanim sklepom Ustavnega sodišča številka U-I-201/14-7, U-I-202/14-7 z dne 02. 10. 2014, z zaskrbljenostjo ugotavljamo, da očitno za kreditodajalce (obvezničarje) in lastnike (delničarje) ne velja 14. člen Ustave, ki jim zagotavlja enakost pred zakonom, ne velja 22. člen Ustave, ki govori o enakem varstvu pravic, kot tudi ne 25. člen Ustave, ki govori o pravici do pravnega sredstva, med tem ko vse te pravice Ustavno sodišče v odločbi posredno priznava bankam, ki so kredite dajale in podjetjem, ki so kredite najemale, ter odločevalcem, ki so le te podeljevali. Tudi retroaktivnost Ustavno sodišče tu posredno pripozna bankam in kreditojemalcem, tega dejstva, pa zaenkrat ne pripoznava obvezničarjem in delničarjem.

Poziv Ustavnemu sodišču, naj nemudoma obravnava in odloči o ustavnih zahtevah in ustavnih presojah izpodbijanih členov Zban-1L

Kot se je v preteklih mesecih že izkazalo, so makroekonomske predpostavke na osnovi katerih je bil sprejet ukrep Banke Slovenije o razlastitvi obvezničarjev in delničarjev 5 slovenskih bank, bile napačne. Še več, namesto gospodarskega padca imamo gospodarsko rast in očitek, da bi zaradi potencialne obveznosti iz naslova obveznic v višini 505 milijonov EUR, lahko propade bančni sistem ne zdrži nobene resne presoje, saj le to predstavlja le 7 % rešene bančne luknje, ki jo pokrivamo davkoplačevalci torej tudi razlaščeni obvezničarji in delničarji.

Medij: Delo Avtorji: N.G.,Kuralt Špela Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 02. 10. 2014 Stran: 8

Skupina PSZ Do jutri čas za načrt finančnega prestrukturiranja - Zupanc pripravljen na delni umik

CELJE - Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) je bila proti poenostavljeni prisilni poravnavi skupine PSZ, ki je konec avgusta predlagala prisilno poravnavo. Večinski lastnik PSZ Darko Zupanc, ki mu DUTB očita izčrpavanje skupine za osebne interese, je prepričan, da je prav DUTB tista, ki igra posebno igro; na primer: hotel Marita so ocenili na komaj 4,2 milijona evrov, da bi ga lahko prodali skupaj z drugimi hoteli v Portorožu.

Pojasnili so mu, da cenitve nepremičnin in hčerinskih družb PSZ niso bile opravljene z namenom prodaje. Kljub temu ga skrbi, saj gre za zelo velika odstopanja od tržne vrednosti. Krepko pod ceno so bili ocenjeni poslovna stavba v Beogradu, zemljišče v Novem Sadu in podjetje Meja Šentjur, ki edino v skupini PSZ v Sloveniji prinaša dobiček in za katerega v PSZ menijo, da ima vrednost pet milijonov evrov. Po cenitvi pa je vredno nič evrov.

Medij: TV SLO 3, Novinar: Gorazd Hočevar, Oddaja: OZADJA Datum: 19. sept. 2014, Dolžina: 16 min. 12 s.

Za ogled prispevka kliknite na posamezno sliko ali TUKAJ.

Sodelujoči: 

• Andrej Vizjak – bivši poslanec državnega zbora,
• Mateja Vraničar – državna sekretarka na Ministrstvu za finance RS,
• Peter Žigante – vlagatelj, kateremu so »izbrisali« obveznice  Abanke Vipa in NKBM,
• Tamara Kek – odvetnica, ki je vložila več pobud za oceno ustavnosti v imenu Društva MDS,
• Rajko Stanković - predsednik Društva MDS.

Medij: Mladina Avtorji: Mekina Borut,Marn Urša Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 12. 09. 2014 Stran: 26

Kako je evropska komisija »pritiskala« na Slovenijo. In kako se ji je Slovenija »upirala«.

Kaj je to pritisk Evropske unije? Kako se kaže in kako se mu varuhi slovenskega nacionalnega interesa postavijo po robu? Se borijo kot levi? Gredo na nož? »Lahko vam pokažemo vse svoje zahteve in vse sestanke, na katerih smo se trudili, da se to ne bi zgodilo, vendar je bila nazadnje preprosto postavljena zahteva, da moramo izbrisati imetnike podrejenih obveznic,« je nedavno na primeru krpanja bančne luknje in razlaščanja malih lastnikov obveznic NLB razmere dramatično opisal guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec. Jazbec naj bi se bil boril. A je bil nazadnje poražen.

Najpomembnejši dosežki vlade Alenke Bratušek so bili seveda sanacija bančnega sistema, izvedba stresnih testov in dokapitalizacija bank, kjer se je t. i. slovenska trojka postavila po robu tujim silam. Boj naj bi bil hud. Še celo v formalni odločbi Banke Slovenije o izrednih ukrepih, s katerimi je ta banka nazadnje tri slovenske državne banke dokapitalizirala z več kot tremi milijardami evrov, so razmerja opisana srhljivo odkrito. V dokumentu piše, daje stresne teste, za katere smo plačali 30 milijonov evrov, »zahtevala od Vlade RS Slovenije« evropska komisija. Prav - bilo je napeto. A kako je, čisto konkretno, »Bruselj« vse to zahteval? Stresne teste, dokapitalizacijo bank po svojem modelu in sedaj še privatizacijo? Kako se ti domnevni pritiski kažejo čisto praktično in plastično, iz prve roke?

Medij: Večer Avtorji: Jager Vasja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: V žarišču Datum: 10. 09. 2014 Stran: 2

Kako je okoli tisoč Slovencev v imenu dokapitalizacije državnih bank ostalo brez 61 milijonov: razkrivamo pravočasna opozorila tudi domačih pravnikov, kijih Bruselj in vlada Alenke Bratušek, ki seji obeta služba komisarke, nista slišala

Lansko zimo sprejeti zakon o bančništvu, na podlagi katerega je država v NLB, NKBM in Abanki razlastila imetnike podrejenih obveznic, je že od svojega nastanka tarča ostrih kritik. Da je izbris v nasprotju s slovenskimi predpisi, so neposredno po objavi zakona opozorili pravna služba državnega zbora, Združenje bank Slovenije in nekdanji predsednik ustavnega sodišča Janez Čebulj v mnenju, ki ga je izdelal za državni svet. Ministrstvo za finance in Banka Slovenije sta že med oblikovanjem zakona razpolagala z ekspertizama Inštituta za primerjalno pravo in mednarodno priznane pravne pisarne Clifford Chance, ki sta opozorila, da je razlastitev imetnikov podrejenih obveznic v NLB neustavna in tudi ekonomsko neupravičena. A uradniki Evropske komisije, ki so napisali ključna določila zakona, teh opozoril niso upoštevali.

Grob poseg v lastninsko pravico

Medij: Večer Avtorji: Jager Vasja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: V žarišču Datum: 09. 09. 2014 Stran: 4

Da bi Evropska komisija preizkusila meje pravnega okvira, ki bo od 2016. dalje temelj evropske bančne unije, je izsilila odpis podrejenih obveznic NLB

Na zahtevo Bruslja je slovenska država lansko jesen spremenila zakon o bančništvu in si prisvojila za 440 milijonov evrov premoženja, ki so ga v državne banke naložili ljudje, ki so kupovali njihove obveznice. Med njimi so tudi imetniki podrejenih obveznic NLB26, ki so ostali brez skupno 61,42 milijona evrov, čeprav za njihov izbris ni bilo ustrezne pravne podlage. Toda Evropska komisija je želela svoj slovenski eksperiment za vsako ceno speljati do konca, kar kažejo tudi elektronska sporočila, v katerih so njeni uradniki stiskali ministrstvo za finance.

Na plečih državljanov

Temeljni projekt pri nadaljnji integraciji Evrope je vzpostavitev bančne unije, v kateri bodo od 4. novembra dalje ključne pristojnosti regulacije bank evroobmočja prešle na enotni sistem nadzora (SSM). Med načeli, po katerih bo ta deloval, bo tudi nov način reševanja bančnega sistema, tako imenovani bail-in, v katerem nosijo stroške sanacije bank najprej njihovi lastniki in vlagatelji, šele potem se bremena prevalijo na državne proračune. Daleč najbolj radikalno različico tega koncepta je Bruselj prvič preizkusil na plečih okoli tisoč slovenskih državljanov in državljank, ki so kupili obveznice NLB26.

Medij: Dnevnik Avtorji: Cirman Primož,Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 02. 09. 2014 Stran: 8

Podjetja

Delničarji Holdinga PMP, ki ga obvladujejo menedžerji Perutnine Ptuj, so pred dnevi pristali na vpis zastavnih pravic bank na desetih odstotkih delnic Perutnine. Krogu Romana Glaserja se pred novimi pogovori z bankami tako oži manevrski prostor.

Banke upnice Perutnine Ptuj so konec prejšnjega še zožile obroč okoli njenega prvega moža Romana Glaserja.

Zavarovanja za skoraj 82 milijonov evrov posojil do Perutnine jim je namreč zdaj uspelo vpisati tudi na desetodstotnem paketu delnic družbe, ki je v lasti Holdinga PMP. Tega lastniško obvladujejo menedžerji Perutnine na čelu z Glaserjem, ki ima v njem skoraj 17- odstotni delež. Vpis zavarovanj na delnicah Perutnine v lasti Holdinga PMP so banke zahtevale že v sporazumu o reprogramu posojil, ki so ga s Perutnino podpisale sredi aprila, a mu je na junijski skupščini nasprotovala večina delničarjev Holdinga PMP. Skoraj tri mesece je bilo drugače. Jeziček na tehtnici je na stran bank nagnilo podjetje Univit v stečaju, ki mu je Perutnina pred leti odobrila zdaj sporna poroštva.

Medij: Delo Avtorji: Grgič Maja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 14. 08. 2014 Stran: 8

Podrejene obveznice Vodstvo največje banke je bilo z izbrisom seznanjeno ze septembra lani - Zapleti pri vpisu dokapitalizacije

Ljubljana - Dva izbrisana mala delničarja NLB, ki nočeta biti imenovana, nameravata prek svojega odvetnika specializiranemu državnemu tožilstvu in Nacionalnemu preiskovalnemu uradu (NPU) naznaniti oziroma ovaditi upravo NLB, ki jo vodi Janko Medja. Menita namreč, da je vodstvo državne banke zlorabilo položaj in ravnalo nevestno.

Iz dokumentacije, ki smo jo pridobili v uredništvu in ki je po naših informacijah tudi del internega spisa ustavnega sodišča pri presojanju določil zakona o bančništvu, je razvidno, da se je zdaj že nekdanji državni sekretar na ministrstvu za finance Mitja Mavko s predstavniki evropske komisije že konec avgusta lani dogovarjal o tem, da bodo breme sanacije bank nosili tudi podrejeni dolžniški instrumenti. Dogovori o tem so torej potekali potem, ko so avgusta lani že veljala evropska pravila, ki so za odobritev državne pomoči bankam zahtevala porazdelitev stroškov reševanja na delničarje in podrejene upnike. Hkrati pa so ti pogovori potekali, preden so bili opravljeni stresni testi ter pregledi bančne aktive naših bank in preden je bil predlagan zakon o bančništvu, ki je »striženje« podrejenih obveznic omogočil.