Poziv ustavnemu sodišču Republike Slovenije naj nemudoma odloča o spornih členih Zakona o bančništvu (ZBan-1L)
NatisniV Društvu Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) smo pozorno prebrali odločbo, ki pomeni zadržanje izvajanja zakona nekaterih členov Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dostopu do informacij javnega značaja. Z določenimi navedbami se lahko celo strinjamo, a se v vsebino, ki jo je spisala sodna veje oblasti ne bomo spuščali. Pri tem bi želeli le opozoriti na neenakost obravnave ustavnih pobud in zahtev, saj so pobudniki vlogo vložili dne, 18.09.2014 in 22.09.2014, Ustavno sodišče, pa je zadevo obravnavalo in zadržalo že 02.10.2014, torej v manj kot 14 dneh.
Ljubljana, 03. oktober 2014
Razlaščeni obvezničarji in mali delničarji čakajo na odločitev že več kot 10 mesecev
Ustavno sodišče je dobil dve zahtevi in prek 10 pobud za oceno ustavnosti določil ZBan-1L, kjer obvezničarji, ki so denar posodili bankam in delničarji, ki so bili lastniki bank in so delnice vplačali z denarjem, zahtevajo prednostno obravnavo in zadržanje spornih določil Zban-1L, a je Ustavno sodišče zadevo sprejelo le v absolutno prednostno obravnavo in ne v zadržanje, o zadevi pa še ni odločilo, čeprav mineva že 10 mesecev in je sodišče samo večkrat napovedalo, da bo odločitev sprejeta.
Zakaj veljajo dvojna merila?
Če pa že vlečemo analogijo z izdanim sklepom Ustavnega sodišča številka U-I-201/14-7, U-I-202/14-7 z dne 02. 10. 2014, z zaskrbljenostjo ugotavljamo, da očitno za kreditodajalce (obvezničarje) in lastnike (delničarje) ne velja 14. člen Ustave, ki jim zagotavlja enakost pred zakonom, ne velja 22. člen Ustave, ki govori o enakem varstvu pravic, kot tudi ne 25. člen Ustave, ki govori o pravici do pravnega sredstva, med tem ko vse te pravice Ustavno sodišče v odločbi posredno priznava bankam, ki so kredite dajale in podjetjem, ki so kredite najemale, ter odločevalcem, ki so le te podeljevali. Tudi retroaktivnost Ustavno sodišče tu posredno pripozna bankam in kreditojemalcem, tega dejstva, pa zaenkrat ne pripoznava obvezničarjem in delničarjem.
Poziv Ustavnemu sodišču, naj nemudoma obravnava in odloči o ustavnih zahtevah in ustavnih presojah izpodbijanih členov Zban-1L
Kot se je v preteklih mesecih že izkazalo, so makroekonomske predpostavke na osnovi katerih je bil sprejet ukrep Banke Slovenije o razlastitvi obvezničarjev in delničarjev 5 slovenskih bank, bile napačne. Še več, namesto gospodarskega padca imamo gospodarsko rast in očitek, da bi zaradi potencialne obveznosti iz naslova obveznic v višini 505 milijonov EUR, lahko propade bančni sistem ne zdrži nobene resne presoje, saj le to predstavlja le 7 % rešene bančne luknje, ki jo pokrivamo davkoplačevalci torej tudi razlaščeni obvezničarji in delničarji.
Marsikateri poslovni subjekt in posameznik se je znašel v hudi finančni stiski, nekateri so žal tudi že podlegli tem pritiskom (samomori), a iz nam nerazumljivih razlogov Ustavno sodišče ne razpiše glavne obravnave in ne odloča o zadevi, ki se posredno tiče preko ½ milijona državljank in državljanov, ki so bodisi varčevali osebno ali preko zavarovalnic, pokojninskih družb, ter drugih finančnih institucij.
Ker je Ustavno sodišče reklo, da je kršitev moč materialno nadomestiti, menimo, da je skrajni čas, da se Ustavno sodišče do navedenih zahtev in pobud nemudoma opredeli in prekine agonijo in stisko vseh razlaščenih, saj so makroenomski kazalci bistveno boljši in drugačni kot so do sedaj vseskozi zatrjevali predstavniki Vlade RS in pristojni regulator Banka Slovenije, saj menimo, da morebitna pravična povrnitev premoženja obvezničarjem in delničarjem, v ničemer ne more ogroziti stabilnosti slovenskega bančnega sistema.
