Abanka

Medij: Poslovni Dnevnik Avtor: Katja Svenšek Teme: Mali delničarji Datum: 06. 04. 2016 Ura: 00:02

Vrhovni sodniki so ustavnemu sodišču predlagali, da razveljavi člen zakona o bančništvu, ki lastnikom izbrisanih podrejenih obveznic onemogoča tožbo proti odločbi Banke Slovenije o izrednih ukrepih v bankah.

Zakon o bančništvu, na katerem je temeljila milijardna sanacija bančnega sistema in na katerega se je Banka Slovenije sklicevala pri izbrisu lastnikov podrejenih obveznic, je po mnenju vrhovnega sodišča protiustaven. Vrhovni sodniki, ki so od kolegov na ustavnem sodišču že zahtevali oceno ustavnosti, hkrati ugotavljajo, da je zakon, ki ne zagotavlja ustavnih pravic, kot so enakost pred zakonom, učinkovito pravno sredstvo ter sodno varstvo, problem slovenskega in ne evropskega prava ter v pristojnosti slovenskih in ne evropskih sodišč.

Kršene pravice do enakosti pred zakonom, sodnega varstva ...

Na vrhovno sodišče se je obrnil lastnik obveznic NLB 26, ki jih je banka ob izdaji leta 2010 med nepoučenimi vlagatelji tržila celo na svojih bančnih okencih. Upravno sodišče je namreč zavrglo njegovo tožbo zoper odločbo Banke Slovenije, saj po zakonu o bančništvu do nje preprosto ni upravičen. Zaradi navedenega je vrhovno sodišče člen zakona, ki mu tožbo onemogoča, poslalo v presojo ustavnemu sodišču.

Medij: Delo Avtorji: Grgič Maja,S. Č. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Aktualno Datum: 19. 02. 2016 Stran: 3

Mnenje pravobranilca Vsaka stran si objavljene predloge razlaga v svojo korist - Ude: Malo konkretnih odgovorov našemu ustavnemu sodišču

Ljubljana - Generalni pravobranilec evropskega sodišča je bil zelo previden, saj razen tega, da sporočilo o bančništvu ni zavezujoče in da to ne pomeni kršitve zasebne lastnine, ni konkretno odgovoril na nobeno vprašanje, ugotavlja nekdanji ustavni sodnik dr. Lozje Ude.

Ude ugotavlja, da se s tem mnenjem tehtnica še ni nagnila v nobeno smer. Ude, ki pričakuje, da bo predlogu pravobranilca verjetno sledilo tudi evropsko sodišče, končna odločitev pa bo prepuščena slovenskim ustavnim sodnikom. »Iz tega mnenja nikakor ne izhaja, da so bili ti ukrepi razlastitve nujni in potrebni. O tem bo moralo presojati naše ustavno sodišče.« Ude še poudarja, da bo pri tem nedvomno pomembno vprašanje ugotovljenega negativnega kapitala bank, ki je po oceni številnih ekonomistov prenapihnjen.

Medij: Svet24 Avtorji: Kariž Žiga Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 19. 02. 2016 Stran: 7

Razlaga EU

REŠEVANJE BANK, kije terjalo tudi izbris 600 milijonov podrejenih obveznic in delnic, očitno še vedno ni končano. Odločitev bo moralo sprejeti ustavno sodišče.

Ko smo leta 2013 reševali slovenske banke, so nam uradniki EU sporočili, da lahko to storimo le, če bomo ob tem razlastili tudi imetnike obveznic in delnic teh bank.

Finančno ministrstvo in Banka Slovenije sta navodilo upoštevali in po podatkih Vseslovenskega združenja malih delničarjev je škodo utrpelo sto tisoč imetnikov bančnih delnic in dva tisoč lastnikov podrejenih obveznic ter okoli 500 tisoč državljanov, ki varčujejo v pokojninskih družbah, družbah za upravljanje in zavarovalnicah, izgube pa so utrpela tudi številna podjetja in občine. Po navedbah Društva Mali delničarji Slovenije je skupna vrednost odpisa lastnikov podrejenih obveznic v NLB, NKBM, Abanki, Probanki, Factor banki in Banki Celje dosegla 597,25 milijona evrov.

NEUSTAVNA RAZLASTITEV

Danes se je v Luksemburgu odvila predstavitev mnenja generalnega pravobranilstva Sodišča EU, ki je med drugim izpostavilo, da Sporočilo o bančništvu držav članic ne zavezuje, hkrati pa je dejalo, da mora nacionalno sodišče, torej slovensko Ustavno sodišče, samo preveriti in odločiti ali je bil izbris skladen z nacionalno zakonodajo (beri Ustavo RS) in če je bilo uporabljeno načelo sorazmernosti delitve bremen.

Morebitna odločitev Ustavnega sodišča RS, ki bi razveljavila novelo določil Zakona o bančništvu (ZBan-1L) in s tem posledično tudi izbris imetnikov, ne bi imelo učinka 'nedovoljene državne pomoči', na kar se že ves čas sklicujejo tako Banka Slovenije kot Ministrstvo za finance in Vlada RS.

V Društvu MDS zato pozivamo slovensko Ustavno sodišče, Vlado RS, Ministrstvo za finance in Banko Slovenije, da v najkrajšem možnem času, po prejemu odločitve Sodišča EU (pričakuje se jo nekje v 2 mesecih), nemudoma vsebinsko odloči o zadevi, ki nosi oznako absolutno prednostno, a postopek traja že od decembra 2013!

Ljubljana in Luksemburg, 18. februar 2016

Spomnimo, odločitev je prizadela vsakega 4. državljana Republike Slovenije, bodisi kot imetnika obveznic, varčevalca pokojniskih skladov ali pa kot delničarja slovenskih bank. Denar za morebitno vračilo nastale škode je že vseskozi rezerviran, skladno s sporno novelo ZBan-1L v proračunu Banke Slovenije in ne bo prizadel davkoplačevalcev, saj mora nastalo škodo pokriti organ, ki je odločbe o izbrisu tudi izdal – 350.a člen ZBan-1L v povezavi z 223.a členom ZBan-1L.

Za ogled celotne odločitve Generalnega pravobranilstva Sodišča EU kliknite tukaj.

Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja Teme: Sklici skupščin delniških družb Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 26. 01. 2016 Stran: 9

Razmerja moči Slaba banka hoče zaščititi svoj položaj lastnice obveznic Save, zato predlaga oblikovanje prodajnega konzorcija

Ljubljana - Vse kaže, da se bo merjenje moči za Savo preselilo tudi na Gorenjsko banko, saj DUTB odločitev glede prodaje enega najpomembnejših stebrov moči nekdanje gorenjske naveze očitno ne namerava prepustiti poslovni navezi okrog Save.

Ko je že kazalo, da se bodo strasti med DUTB in Savo s sestopom Mateja Narata z mesta njenega predsednika uprave pomirile, so vodilni na slabi banki upravi Save znova vrgli žogico glede prihodnosti finančnega holdinga in ureditve medsebojnih razmerij. Tokrat DUTB nastopa v vlogi največje posamične imetnice obveznic Save, ki so zavarovane z delnicami Gorenjske banke.

DUTB je namreč zahtevala sklic skupščine, na kateri naj se imetniki obveznic Save izrečejo o priključitvi konzorciju za prodajo delnic Gorenjske banke, v kateri je največja lastnica prav Sava. Njena uprava je zahtevi DUTB ugodila in sklicala skupščino za 18. februarja.

Veliko terjatev, veliko igralcev, veliko interesov

Potem ko je 1. decembra potekala javna obravnava na tematiko bančnih izbrisov na sodišču Evropske unije (EU) v  Luksemburgu, bo v četrtek, 18. februarja 2016 (ob 9.30 uri) generalno pravobranilstvo sodišča predstavilo svoje sklepne predloge na javni obravnavi Sodišča EU. V Društvu MDS upamo, da bo za tem kar najhitreje sledila sklepna odločitev Sodišča EU, zatem pa še odločitev slovenskega Ustavnega sodišča, ki z oznako absolutne prednosti o zadevi odloča od decembra 2013 dalje (za primere izbrisov v NLB, d.d., Novi KBM, d.d., Abanki Vipa, d.d., Factor banki, d.d. in Probanki, d.d.) ter od decembra 2014 dalje (za primer izbrisa v Banki Celje, d.d.).

Ljubljana, 8. december 2015

Medij: Finance Avtorji: Sovdat Petra,Ugovšek Jure Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 08. 12. 2015 Stran: 3

Veselijo podatki o optimizaciji poslovanja, na drugi strani sence dvoma nad čistim poslovnim izidom

Še pomnite državne milijarde, vbrizgane v NLB, NKBM in Abanko? Dve leti je že od tega. Vas zanima, kako v bankah ravnajo z vašimi milijardami?

Najprej spomnimo, kaj se je zgodilo 18. decembra 2013:

• dokapitalizacija NLB v vrednosti 1,551 milijarde evrov (od tega 1,14 milijarde evrov v gotovini in 410 milijonov v obveznicah RS);
• dokapitalizacija NKBM v vrednosti 870 milijonov evrov (od tega 620 milijonov v gotovini in 250 milijonovvobveznicahRS);
• dokapitalizacija Abanke s 348 milijoni evrovgotovine.

Vse omenjene banke so dve leti po sanaciji znižale stroške poslovanja, okrepile kapitalsko ustreznost, izboljšale obrestno maržo ter se vrnile k dobičku. Pa vendar nas preteklost uči, da vsaj nekaj dvoma po treh četrtletjih rezultatov ne škodi. Državne banke so vselej konec leta oblikovale visoke rezervacije in slabile svoj kreditni portfelj, kar je vodilo v poslabše vanje poslovnega izida.

Medij: Delo Avtorji: Grgič Maja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Aktualno Datum: 02. 12. 2015 Stran: 3

Evropsko sodišče Obvezniški osmoljenci zadovoljni z obravnavo

Ljubljana - Popoln izbris podrejenih finančnih instrumentov in obveznic slovenskih bank ne bi bil potreben. Tako so po včerajšnji ustni obravnavi na evropskem sodišču zatrjevali razlaščenci in njihovi zastopniki. Odvetnik Banke Slovenije Roland Grilc je ugotavljal, da se tehtnica še ni nagnila na nobeno stran.

Nase ustavno sodišče je namreč pred odločitvijo, ali so določeni členi zakona o bančništvu, ki so bili podlaga za izbris podrejenih obveznic in delnic šestih bank, skladni z ustavo, za odgovore na sedem vprašanj prosilo evropsko sodišče. Na tehtnici je izbris 600 milijonov evrov vrednih podrejenih obveznic in še delnice podržavljenih bank. Na obravnavi je vsaka stran po pričakovanju zagovarjala svoja stališča.

Vlada Alenke Bratušek je zakon o bančništvu spremenila na podlagi evropskega sporočila, ki pri državni sanaciji bank predvideva delitev bremen. Odvetnik Vseslovenskega združenja malih delničarjev (VZMD) Miha Kunič je po obravnavi za Delo povedal, da je evropska komisija na obravnavi potrdila, da bi Slovenija lahko zaprosila za drugačne ukrepe in da popoln izbris ni bil nujen. Komisija je po njegovih navedbah še potrdila, da sporočila ne bi bilo treba prenesti v nacionalno zakonodajo.

Nezavezujoč, a zavezujoč

Pred nekaj minutami se je končala javna obravnava v Luksemburgu, kjer je odvetnica Društva Mali delničarji Slovenije (Društva MDS), Tamara Kek zastopala imetnike obveznic bank NLB, d.d. (NLB26), Abanke Vipa, d.d. (ABVIP), Banke Celje, d.d. (BCE10, BCE11, BCE12 in BCE16) ter delničarje Banke Celje, d.d. (BCER), ki so podali svoje pooblastilo Društvu MDS. Tamara Kek je v svoji 10 minutni predstavitvi, ki je bila na voljo vsaki izmed zastopanih strank, predstavila dodatne poglede, zakaj so izvedeni ukrepi, neustavni, saj vidno posegajo v pravico do zasebne lastnine brez možnosti vlaganja pravnih sredstev. 

Po obravnavi je odvetnica Tamara Kek povedala, da je zadovoljna s predstavitvami odvetnikov, ki so zastopali interese imetnikov obveznic in delničarjev in hkrati blago rečeno bila presenečena nad izvajanjem tako slovenskega državnega pravobranilstva kot tudi najetih odvetnikov s strani Banke Slovenije, saj niso postregli z nobenim novim dejstvom, ki bi opravičeval izbris podrejencev in delničarjev.

Ljubljana in Luksemburg, 01. december 2015

Okoli 600 tisoč imetnikov izbrisanih delnic in obveznic, ki so ob dokapitalizaciji šestih bank čez noč ostali brez več kot pol milijarde evrov premoženja, se že dobri dve leti bori za svoje pravice. V torek, 1. decembra, bo na Sodišču Evropske unije v Luksemburgu, ki ga je za mnenje o izbrisu zaprosilo slovensko Ustavno sodišče, prva obravnava. Na njej bodo stališča soočili zagovorniki imetnikov izbrisanih delnic in obveznic, Banka Slovenije, Državni svet, Državno pravobranilstvo in Evropska komisija. Kako se prizadeti imetniki papirjev pripravljajo na obravnavo, boste videli v oddaji Točka preloma (vir: RTV Slovenija).

Ljubljana, 25. november 2015

Za ogled oddaje Točka premola na RTV Slovenija z dne 25.11.2015 kliknite na sliko ali tukaj.