Državni svet soglasno zavrnil predlog zakona o sodnem varstvu nekdanjih delničarjev in obvezničarjev v bankah

NatisniNatisni

Na današnji seji Komisije Državnega sveta Republike Slovenije za gospodarstvo, obrt, turizem in finance so svetniki v okviru 3. točke dnevnega reda obravnavali tudi "Predlog zakona o postopku sodnega varstva imetnikov kvalificiranih obveznosti bank (ZPSVIKOB)." Društvo Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) je v okviru razprave predstavilo obsežne argumente, ki jasno prikazujejo, da je predlog zakona v nasprotju z odločbo Ustavnega sodišča in je kot tak neprimeren za nadaljno obravnavo. S soglasno zavrnitvijo zakona so to jasno sporočili tudi državni svetniki, zato v Društvu MDS pričakujemo, da bo prišlo do temeljitih sprememb besedila zakona, v izogib dodatnim postopkom pred Ustavnim sodiščem in v preprečitev poskusov zavlačevanja sprejema ustrezne zakonske podlage za pošteno in pravično sodno varstvo, ki bi morali veljati za vse državljane Republike Slovenije.

 

Ljubljana, 04. januar 2018


 

Stališče Društva Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) glede Mnenja ECB o Predlogu Zakona o postopku sodnega varstva imetnikov kvalificiranih obveznosti bank

Naše stališče glede ocene Predloga Zakona o postopku sodnega varstva imetnikov kvalificiranih obveznosti bank ostaja enako kot prej ne glede na mnenja ECB. V zvezi z mnenji ECB pa je treba še zlasti opozoriti na to, da iz mnenj ECB izhaja jasna zahteva, da se metoda ocene sredstev bank določi za nazaj, retroaktivno in torej v nasprotju s 155. členom Ustave in odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-295/13 z dne 19. 10. 2016, in sicer, da se izrecno določi, da je morala biti metoda skladna s standardi nadzora bank, ki so jih postavili ECB, Evropska komisija in EBA, ter da bi moral zakon za nazaj določiti, katere pravne vire je treba upoštevati pri oceni pravilnosti ocene sredstev bank.

Iz mnenja ECB izhaja, da naj bi celovita ocena sredstev bank temeljila na Uredbi (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter Direktivi 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij, pri čemer ta zakonodaja glede skupnega nadzora nad kreditnimi institucijami v času izreka izrednih ukrepov Banke Slovenije še ni veljala in se zato ne more uporabljati za nazaj.

Treba je izpostaviti, da bančna unija v času presečnih datumov, na katere so bile narejene ocene sredstev bank, to je dne 30. 9. 2013 za prvih pet bank in dne 30. 9. 2014 za Banko Celje, še ni bila vzpostavljena, kar pomeni, da metode cenitve v skladu s tedaj veljavno zakonodajo ni imela pooblastila določiti ne ECB ne EBA in ne Komisija. Enotni mehanizem nadzora (EMN), kot eden od stebrov bančne unije, ki ureja nov sistem bančnega nadzora v Evropi, ki ga sestavljajo Evropska centralna banka (v nadaljevanju ECB) in nacionalni nadzorni organi sodelujočih držav (nadzorni organ v RS je Banka Slovenije), deluje šele od 4. 11. 2014, poglavje o nadzoru iz Direktive 2013/36/EU pa šele od 1.1. 2016, to je po ugotovitvi vrednosti sredstev vseh bank. To pomeni, da pravna podlaga za uvedbo enotnih in skupnih pravil nadzora (t.i. Single rule book) vse do izreka odločb Banke Slovenije še ni bila vzpostavljena. Kakršnakoli zahteva, da se pravila vzpostavijo za nazaj, ko zanje še ni bilo nobene pravne podlage, bi pomenila retroaktivno določitev metode ocene vrednosti sredstev bank, ki bi bila v nasprotju tako z 155. členom Ustave kot tudi z odločbo Ustavnega sodišča. Ustavno sodišče je namreč jasno povedalo, da je metoda bila določena s tedaj veljavno zakonodajo, zlasti ZBan-1, ter da lahko o zakonitosti metode torej odloči sodišče v odškodninskem sodnem postopku.

Po našem prepričanju, mnenja ECB dejansko razkrivajo, da ocene sredstev bank, na katerih so temeljile odločbe Banke Slovenije o izreku izrednih ukrepov poslovnim bankam, niso bile izvršene v skladu z mednarodnimi računovodskimi standardi, čeprav bi v skladu s tedaj veljavno zakonodajo, torej na podlagi ZBan-1, morale biti. Z ozirom na revidirana računovodska poročila poslovnih bank, ki so bila narejena v skladu z mednarodnimi računovodskimi standardi, je torej vprašljivo, ali je bila ocena sredstev bank s strani Banke Slovenije na podlagi drugačnih metod zakonita in pravilna (sploh upoštevajoč enormni razkorak v oceni). To pa pod vprašaj postavi tudi zakonitost izrečenih izrednih ukrepov.

Naslednje pomembno stališče, ki izhaja iz mnenj ECB je, da ECB dejansko zahteva, da se imetnikom kvalificiranih obveznosti bank ne razkrije podatkov glede ocene sredstev bank, ker naj bi razkritje teh podatkov bilo v nasprotju s 53. členom Direktive 2013/36/EU. Ta zahteva je v nasprotju z odločbo Ustavnega sodišča in določbami Zakona o pravdnem postopku, ki dopušča vpogled v vse podatke, ki so pomembni za odločanje v zadevi na način, da se zagotovi enakost orožij strank v postopkih, ki temelji na 22. členu Ustave in 6. členu Evropske konvencije o človekovih pravicah. Po našem mnenju pa razkritje dovoljuje tudi 53. člen Direktive 2013/36/EU, ki izrecno omogoča razkritje v civilnih in gospodarskih postopkih.

Pri tem spomnimo, da je Ustavno sodišče izrecno določilo, da bi bila ureditev sodnega varstva razlaščencev skladna z ustavo le, če bi imeli že "v fazi pred vložitvijo tožbe [...] dostop do informacij in podatkov v zvezi z oceno vrednosti sredstev bank in druge dokumentacije Banke Slovenije [... ter] možnost polnega vpogleda v listine v zvezi z izbrisom" (točka 123 odločbe U-I-295/13-260), predlog ZPSVIKOB določa, da morajo razlaščenci v tožbi najprej dokazati, da imajo te cenitve zanje dokazno vrednost, pa še celo potem jim jih Banka Slovenije lahko posreduje v cenzurirani obliki, in sicer tako, da "prekrije podatke, ki se v skladu z zakonom štejejo za zaupne ali osebne podatke ali poslovno skrivnost" (7. člen ZPSVIKOB). To dvoje ne le ni združljivo, temveč je v ekstremnem nasprotju, saj, še enkrat, ni izpolnjena niti zahteva, da morajo biti cenitve na voljo že pred vložitvijo tožbe, niti zahteva, da mora biti vpogled zagotovljen v polnosti. Banka Slovenije je že doslej za poslovno skrivnost označila čisto vse številske podatke iz cenitev, če temu dodamo še možnost, da prekrije vse, kar je po njeni oceni bodisi zaupen podatek bodisi oseben podatek, pa je jasno, da bo spet predložila popolnoma bele liste.

ECB v svojih mnenjih tudi izpostavlja odgovornost Banke Slovenije, predvsem z vidika, da se Banki Slovenije ne bi smelo naložiti odgovornosti in obveznosti države ter tudi ne bremena v zvezi z dokazovanjem, da je ravnala zakonito in z zadostno skrbnostjo. Z vidika varstva davkoplačevalcev in zagotavljanja zakonitosti ravnanja Banke Slovenije je nujno, da se ohrani predlagana zakonska ureditev, na podlagi katere mora Banka Slovenije v primeru ugotovljene napačne ocene vrednosti sredstev bank v sporu z Republiko Slovenijo dokazati, da je ravnala zakonito in s skrbnostjo dobrega strokovnjaka, sicer mora založena sredstva Republike Slovenije povrniti.

Čeprav je večina razlaščencev fizičnih oseb, predlog ZPSVIKOB določa, da se postopek vodi "po pravilih pravdnega postopka za gospodarske spore" (4. člen ZPSVIKOB). To pomeni tudi takse po pravilih za gospodarske spore, torej trikratnike standardnega tarifnika, ki je navzgor omejen šele s takso v višini 240 tisoč evrov. Očitni namen tega je prestrašiti razlaščence in jih odvrniti od tožbe.

Tudi nadalje je v določilih glede taks obravnavanje protiustavno, saj uvaja arbitrarno določilo, da so znižane takse lahko deležni tisti, ki jih bo vsaj 30 vložilo skupno tožbo (15. člen ZPSVIKOB). Ker je posamezna tožba vezana na posamezno izdajo vrednostnega papirja, gre za diskriminacijo imetnikov tistih izdaj obveznic, kjer je vseh imetnikov manj kot 30, takšne izdaje obveznic pa so bile v več bankah ki so bile deležne izbrisa, denimo KBM9 v NKBM ter FB11 in FB16 pri Factor Banki. Spet je edini namen odvračati določene razrede razlaščencev od tožbe.

Čeprav gre za spor, v katerem bo tožena stranka - Banka Slovenije - že očitno močnejša od tožečih strank - fizičnih oseb, ki so bile za povrhu še razlaščene, predlog ZPSVIKOB določa, da v tožbi na strani Banke Slovenije vstopa še intervenient - Republika Slovenija (13. člen ZPSVIKOB), s čimer se načelo enakosti pravnih orožij še dodatno izkrivlja. Očitni namen je tudi tukaj prestrašiti razlaščence. Ker določilo o intervenciji te ne omejuje le na Republiko Slovenijo, gre v tem postopku verjetno pričakovati še intervencije Evropske komisije in ECB - to je jasno iz dejstva, da sta ti ustanovi že doslej vršili pritiske, naj se preiskovanje nepravilnosti izbrisa ustavi - tako npr. pismo podpredsednika EK Valdisa Dombrovskisa Vladi RS oziroma premierju Cerarju iz marca 2015, ob uvedbi preiskave NPU, naj poseže in "zagotovi neodvisnost centralne banke", in pismo predsednika ECB Maria Draghija generalnemu državnemu tožilstvu RS iz julija 2016, da je ogorčen nad preiskavo Banke Slovenije. Določilo o intervenciji je zato skrajno deplasirano, in če je že dopuščena intervencija Republike Slovenije, naj se vsaj doda izrecno določilo, da intervencija drugih ni dopustna.

Še dodatno strašenje razlaščencev dodaja 21. člen ZPSVIKOB, ki določa, da bo oblikovan odbor izvedencev, pri čemer bo kandidate izbrala Republika Slovenija (ki je hkrati intervenient v prid toženi stranki!), nato pa bodo ti plačani po petkratniku standardne tarife, kar je spet očitno strašenje razlaščencev z visokimi stroški postopka, ki jih bodo bremenili, še posebej če bodo v sporu poraženi. Da bi bila verjetnost takšnega poraza čim večja, pa isti člen določa še, da se izvedencev ne bo izbiralo izmed sodnih izvedencev, torej se jim sploh ne bo treba držati standardov vrednotenja in ocenjevanja.

Žal se ne moremo se znebiti občutka, da je namen tega, da lahko izvedenci, izbrani od tožene stranke oziroma njenega intervenienta, »PRAVILNO PRIPRAVIJO?« izračune , »VERJETNO« po željah tožene stranke in tako zagotovijo, da stanja bank po računovodskih standardih ne bo mogoče preveriti in bo tako tožečim strankam onemogočen ključni dokaz, ki ga potrebujejo za svojo pravno zmago.

portalov

Tuje novice iz regije

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.