Društvo MDS naslovilo "Poziv k ponovnemu sklicu skupščine družbe Istrabenz d.d." na pristojne institucije

NatisniNatisni

Društvo - Mali delničarji - Skupaj smo močnejši je naslovilo pobudo za ponoven sklic skupščine Istrabenza, d.d., in tudi za ugotavljanje morebitne prekoračitve pooblastil poslovodstva družbe Petrol, d.d., zaradi "čudnega umika podpore reviziji poslov za preteklih 5 let" in glasovanja na skupščini Istrabenza, d.d.. Zahtevali smo tudi opredelitev do ravnanja odgovornih v NLB, d.d., zaradi neudeležbe NLB in Banke Celje na skupščini Istrabenza, d.d., saj slednji "obvladujeta pomemben upravljalski delež."

 


 

Ljubljana, 08.06.2010

 

Ministru za finance;
predsedniku uprave KAD;
direktorju SOD;
Upravi in NS Istrabenz d.d.;
Upravi in NS NLB, d.d.

 

Poziv k ponovnemu sklicu skupščine družbe Istrabenz d.d.

 
Pooblaščenci Društva - Mali delničarji - Skupaj smo močnejši (v nadaljevanju »MDS«) smo dne 27. maja 2010 prisostvovali skupščini družbe Istrabenz in zastopali 3,95 % prisotnega kapitala. Priznati moramo, da smo bili izredno razočarani nad njenim izidom. Na skupščini smo namreč imeli priložnost slišati predstavnico revizorja za posle Istrabenza v zvezi z nakupi delnic Petrola. Izjavila je, da je družba Istrabenz kupovala delnice Petrola po ceni, višji od tržne, ter da družba pred začetki nakupa ni opravila potrebnih skrbnih pregledov ciljne družbe in izbrala ustreznega načina financiranja. Šlo je za brezglavo kupovanje delnic Petrola z namenom prevzema nekajkrat večje ciljne družbe, po našem sklepanju z izključnim namenom obdržati položaj predsednika uprave te družbe. Nekdanji predsednik uprave je povedal, da so delnice kupovali z namenom ustvarjanja sinergij, vendar so vsi naknadni skrbni pregledi in revizije jasno pokazali, da sinergij niso iskali, saj o tem ni bilo nikakršnega poročila in jih tudi dejansko ni. Družba Istrabenz je namreč po lastni odločitvi izstopila iz dejavnosti Petrola (prodaja naftnih derivatov), zato so kakršnakoli namigovanja o sinergijah bolj priznanje napačne poslovne odločitve glede izstopa iz te industrije v preteklih letih, ali pa pač iskanje izgovora za opravičilo izgube 1 milijarde evrov, z namenom ohranitve položaja predsednika uprave te družbe. Ne glede na to je predstavnica odvetniške pisarne na skupščini navedla, da vložitev odškodninske tožbe ne bi bila smotrna zaradi oteženega dokazovanja 4 elementov odškodninske odgovornosti.
 
V MDS smo prepričani, da je ravno predstavnica revizorja jasno izkazala obstoj protipravnosti (prvi pogoj odškodninske odgovornosti) ravnanja nekdanjega predsednika uprave in posledično verjetno tudi članov NS, s tem, ko se je odločil prevzeti nekajkrat večjo družbo brez poprejšnjih skrbnih pregledov ciljne družbe, izbranega ustreznega načina financiranja ter s tem, ko je kupoval delnice Petrola po ceni višji od 1.000,00 EUR, čeprav je bila ciljna družba tudi takrat objektivno vredna mnogo manj.
 
Nadalje smo prepričani, da obstaja tudi vzročna zveza med protipravnostjo in škodo, kar je drugi pogoj odškodninske odgovornosti. Menimo, da bi brez večjih težav uspeli dokazati, da družba Istrabenz ne bi uspela prevzeti Petrola, četudi finančne krize ne bi bilo. Način dokazovanja bi bil dvojen. Po eni strani bi moral predsednik uprave dokazati, da bi glede na takratno rast tečajev delnic tako Petrola kot Istrabenza uspel zbrati več finančnih sredstev navkljub štirikrat večji družbi Petrol, ki je takrat prevzemala družbo Istrabenz. Prav tako bi moral dokazati, da je imel glede na takratno rast tečajev, vsaj tistemu času primerno študijo o uspehu takšnega prevzema.
 
V zvezi z odgovornostjo (tretji pogoj odškodninske odgovornosti) na tem mestu nasprotujemo edinemu argumentu predstavnice največjega delničarja družbe Istrabenz d.d. (članice uprave Petrola, Mariče Lah). Izjavila je, da je edini razlog v umiku podpore v tem, da se je začela odvijati kazenska preiskava, ki bo jasno pokazala odgovornost predsednika uprave. Poudarjamo, da sodišče v kazenskem postopku odloča v primeru ugotovljenega naklepa, medtem ko mora pri odškodninski odgovornosti v skladu z 2. odstavkom 263. člena ZGD-1 nekdanji predsednik uprave celo sam dokazati, da je ravnal v skladu z načelom skrbnosti vestnega in poštenega gospodarstvenika.
 
V MDS ne trdimo, da je nekdanji predsednik uprave te družbe storil kaznivo dejanje, vendar smo prepričani, da obstoja odgovornost poslovodstva, ki ga je vodil in nadzornega sveta, kakor tudi velika verjetnost, da družba Istrabenz v civilnem postopku za povrnitev škode uspe, tako proti poslovodstvu kot tudi proti tedanjem NS. V konkretnem primeru zakon zahteva, da ustrezno ravnanje (v skladu z načelom skrbnosti vestnega in poštenega gospodarstvenika) dokaže nekdanje poslovodstvo oz. predsednik uprave in predsednik NS oz. njegovi člani in ne družba sama. Jasno govorimo o obrnjenem dokaznem bremenu, ki je glede na povedano, družbi Istrabenz zelo v korist.
 
Prav tako ne sprejemamo izgovora sedanje uprave, podanega na seji skupščine dne 27.05.2010, da bi preveritev  poslov terjala dodatna denarna sredstva, ter da je do sedaj že porabila okoli 60.000 evrov. Takšen znesek je pri celotnem prometu družbe Istrabenz, in predvsem na dejstvo višine plač nekdanjih in tudi sedanjih predsednikov uprav družb v skupini, nesprejemljiv. Nenazadnje je prav bivši predsednik Uprave, v 6. mesecih leta 2009 prejel kar 160.000,00 EUR bruto plače, za kar bi že lahko v celoti izvedli predlagane izredne revizije in od njega terjali morebiti ta denar nazaj.
 
V MDS smo nadalje prepričani, da bi uspeli tudi pri dokazovanju višine škode, ki je družbi Istrabenz nastala zaradi ravnanja nekdanjega poslovodstva in nadzornega sveta družbe. Najmanjšo škodo, ki je družbi nastala zaradi prevzemanja Petrola bi se izračunala na način, da bi izvedenec pripravil hipotetični izračun enake rasti delnic, obrestnih mer, cen nepremičnin in rasti potrošnje, ter na tak način ugotovil, ali je obstajala vsaj teoretična možnost, da bi Istrabenz uspel prevzeti Petrol in odplačal dolgove v toliko letih, kolikor je bilo takrat običajno zahtevano s strani bank za dolgoročne kredite. V konkretnem primeru bi torej predpostavljali položaj, da finančne krize ne bi bilo. Takšna ocena bi torej pokazala najmanjšo višino škode (če sploh).
 
Ne glede na to se leta 2008 niti svet niti celo Slovenija nista prvič znašla v finančni krizi. Kriz finančnih trgov je bilo v polpretekli zgodovini kar nekaj. Posledično bi moral predsednik uprave vsaj predpostavljati oziroma vzeti v zakup dejstvo, da se na nekaj let zgodi padec delniških tečajev, težje financiranje, upad prodaje proizvodov in storitev in podobne situacije, ki otežijo normalno poslovanje kaj šele prevzemanje štirikrat večje družbe. Posledično smo v društvu prepričani, da bi uspeli dokazati tudi višino škode.
 
Glede na navedeno pozivamo največje lastnike družbe Istrabenz d.d. (NLB, Banko Celje, Petrol, Gorenjsko banko), da ponovno zahtevajo sklic skupščine družbe Istrabenz z dnevnim redom, ki bo vključeval preveritev vseh poslov, kot nasprotni predlog malega delničarja Franca Žitnika.
 
Posledično naslovnike dopisa torej pozivamo, da s svojim vplivom in v skladu z načelom pravičnosti ne dopustite, da bi nekdanje poslovodstvo, ter tedaj odgovorni nadzorni svet družbe Istrabenz izšlo iz zgodbe potopljenega Istrabenza kot zmagovalec, vsaj brez bitke na sodišču.
 
Nenazadnje je potrebno odgovoriti tudi na vprašanje: Ali je bilo ravnanje vodstva Petrola (ki je v kar velikem delu v državni lasti preko SOD, KAD in NLB) na skupščini Istrabenza ustrezno? Morda bi to lahko naredil nadzorni svet družbe na izredni seji. Opredeliti pa se morajo tudi predstavniki Republike Slovenije do ravnanja NLB in Banke Celje, ki je v večinski lasti Republike Slovenije, saj se slednji dve na skupščino Istrabenza nista niti prijavili, pa čeprav jih je o sklicu skupščine, dodatno s pošiljanjem pooblastil obvestilo pravočasno tudi MDS. Ravnanje slednjih pošilja sporočilo, da NLB in Banka Celje nimata interesa za revizijo. Vsekakor pa bi to moralo zanimati našo državo, Republiko Slovenijo oz. NS družbe, zlasti v luči razjasnitve in sankcioniranja morebitnih napačnih odločitev prejšnjih Uprav, glede odobritev in ustreznih zavarovanj odobrenih in izplačanih kreditov, saj obe banki nastopata v vlogi velikih upnic.
 
Takšno ravnanje je neodgovorno in nepošteno do vseh delničarjev, drugih poštenih gospodarstvenikov in predvsem do vseh slovenskih državljank in državljanov, ki živijo pošteno in delujejo v skladu s pravnim redom Republike Slovenije.
 
V Ljubljani, 31.05.2010
 
S spoštovanjem,
 
Društvo - Mali delničarji - Skupaj smo močnejši
                     Rajko Stanković
                        predsednik
 
Priloge:

portalov

Tuje novice iz regije

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.