SID banka

Upravljalci državnega premoženja skrivajo podatke o svojem zasebnem premoženju

Medij: Dnevnik Avtorji: Suzana Rankov, Vesna Vuković Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni dnevnik Datum: 02. 11. 2010 Stran: 24 Foto: Matej Povše / dokumentacija Marka Goloba / Luka Cjuha
 
Predsednica uprave agencije za upravljanje kapitalskih naložb države Dagmar Komar ter člana uprave Marko Golob in Danilo Grašič, ki bodo imeli v prihodnjih letih eno odločilnih besed pri upravljanju z nekaj milijard vrednim državnim premoženjem, ne želijo razkriti svojega osebnega premoženja. K temu smo jih pozvali predvsem zato, ker je bil osnovni namen agencije prav vzpostavitev bolj transparentnega upravljanje z državnim premoženjem. Poleg tega so funkcije v upravi in tudi svetu agencije ene najvplivnejših institucij zasedli v javnosti relativno neznani ljudje, o preteklosti nekaterih izmed njih pa se pojavlja precej špekulacij.

Člani upravnega odbora Evropske investicijske banke, med katere je bil nedavno imenovan tudi Tone Rop, so podatke o svojem premoženju objavili kar na spletni strani banke.
 
V nasprotju s takšnim transparentnim delovanjem pa se je uprava novoustanovljene agencije za
upravljanje kapitalskih naložb države - Dagmar Komar, Marko Golob in Danilo Grašič (od leve proti desni) – odločila za skrivanje podatkov o osebnem premoženju pred javnostjo.
 
Državni zbor je o imenovanju uprave agencije odločal šele 20. oktobra, toda Dagmar Komar, Marka Goloba in Danila Grašiča smo že v začetku oktobra prosili za podatke o njihovem osebnem premoženju in poslovni poti: nepremičninah, premičninah večjih vrednosti, delnicah, deležih, točkah vzajemnih skladov, dolgovih, depozitih ter članstvu v nadzornih svetih podjetij in lastništvu podjetij, iz katerih so izstopili v zadnjih desetih letih.
 

Novih 350 milijonov evrov

Medij: Kapital Avtorji: Ni avtorja Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 22. 10. 2010 Stran: 46

SID BANKA

SID banka bo gospodarstvu namenila novih 350 milijpnov evrov. Gre za dolgoročne namenske vire, s katerimi bo omogočeno financiranje projektov, ki spodbujajo trajnostno gospodarsko rast in razvoj, varovanje okolja, podjetništvo in ustvarjanje novih delovnih mest z višjo dodano vrednostjo. Ti viri bodo namenjeni predvsem financiranju majhnih in srednje velikih podjetij ter razvoja konkurenčnega podjetništva, projektov s področja raziskav, razvoja in inovacij, okoljevarstvenih projektov ter drugih, ki prispevajo k trajnostnemu razvoju slovenskega gospodarstva. Končni koristniki. Koristniki teh sredstev SID banke bodo lahko pravne osebe zasebnega ali javnega prava s sedežem v Republiki Sloveniji, podjetniki in drugi zasebniki, ki niso podjetniki in kot poklic opravljajo določeno dejavnost s sedežem v Republiki Sloveniji (npr. zdravnik, odvetnik ipd.), ter tudi podjetja s sedežem zunaj Republike Slovenije, ki nastopajo kot kupec slovenskega blaga oz. storitev ali so v večinski lasti slovenskega podjdtja. Ne bodo pa mogle teh sredstev pridobiti gospodarske družbe v težavah (kot jih določa Zakon o pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb v težavah), družbe, zoper katere je uveden postopek stečaja, prisilne poravnave ali likvidacije, in družbe, ki imajo po podatkih DURS neporavnane obveznosti iz naslova obveznih dajatev.

Košaki se umikajo iz Tolmina

Medij: Dnevnik Avtorji: Alič Jani Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 13. 07. 2010 Stran: 21

Kromberk, Nova Gorica - Kriminalisti policijske uprave Nova Gorica so, kot smo poročali včeraj, po skoraj enoletni preiskavi stečaja novogoriške družbe MIP na vrhovno državno tožilstvo v Ljubljani podali kazensko ovadbo zoper tri odgovorne osebe, osumljene za skupno 57 kaznivih dejanj s področja gospodarske kriminalitete. Ovadili naj bi Vojteha Volka, koordinatorja skupine MIR njegovega sina Marka Volka, nekdanjega direktorja MIP, in zeta Martina Kovača, direktorja družbe MIP DML.


Kot je sporočil Dean Božnik iz novogoriške policijske uprave, gre za sume storitve kaznivih dejanj lažnega stečaja, preslepitev pri pridobitvi posojila in ponareditev ali uničenje poslovnih listin. Kriminalistično preiskavo je usmerjala posebna skupina državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala na vrhovnem državnem tožilstvu. Z omenjenimi kaznivimi dejanji pa naj bi bili upniki novogoriške družbe MIP oškodovani za 75,5 milijona evrov.

Volk: Brez komentarja

Zaradi stečaja družbe je brez dela ostalo 750 ljudi, osumljenci pa izjav zaenkrat ne dajejo. O domnevno spornih poslih nekdanjega vodstva in lastnikov družbe MIP smo v Dnevniku poročali že večkrat. Spomnimo, da je kazensko ovadbo prva podala SID banka. Ta je, kot smo poročali maja lani, lastnikom in nekdanjemu vodstvu MIP med drugim očitala kazniva dejanja poslovne goljufije, preslepitev pri pridobitvi posojila ali ugodnosti in kaznivo dejanje ponareditve ali uničenja poslovnih listin. Tudi takrat Vojteh Volk ovadbe ni komentiral. »Vemo, kaj smo delali, in vemo, da nismo nikogar oškodovali. Škoda je, da so delavci doma, a ne zaradi nas,« je takrat povedal.

SID BANKA, Ljubljana

Datum skupščine: 
31.07.2010 (All day)
Naslov: 
na sedežu Vlade Republike Slovenije, Gregorčičeva 20, Ljubljana.
Status: 
arhivirana
Opombe: 
bo v Ljubljani, na dan in ob uri, ki jo določi edini delničar (Republika Slovenija), vendar ne kasneje kot 31. 7. 2010,

Posel na kratko

Medij: Dnevnik Avtorji: Nuredini Luki Teme: Mali delničarji, Sklici skupščin delniških družb Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 22. 06. 2010 Stran: 24

SID banka Iskri Avtoelektriki posodila 12 milijonov evrov

Predsednik uprave družbe Iskre Avtoelektrike Edvin Sever in predsednik uprave SID banke Sibil Svilan sta včeraj podpisala pogodbo, s katero je Iskra Avtoelektrika pridobila desedetno posojilo za financiranje projekta Mehatronski sistemi za okolju prijazna transportna sredstva v višini 12 milijonov evrov. Pričakovani učinki projekta naj bi bila prodaja v višini 450 milijonov evrov, dodana vrednost 50.000 evrov na zaposlenega in rast deleža novih proizvodov v prodaji.


V upravni odbor PDP še Kandričeva in Prašnikar

Kapitalska družba, Slovenska odškodninska družba ter D.S.U. bodo na skupščini posebne družbe za podjetniško svetovanje PDP za dodatne člane upravnega odbora imenovali Metko Kandrič in Janeza Prašnikarja. Odločali bodo tudi o sejninah upravnega odbora, in sicer bo predsednik upravnega odbora za sejnine prejel 357 evrov bruto, preostala člana odbora pa 275 evrov bruto.

Nadzornikom Medexa 12.000 evrov nagrade

Delničarji Medexa bodo na skupščini 22. julija nadzornemu svetu podelili 12.000 evrov nagrade, kar pomeni, da bo vsak član za svoje delo prejel 4000 evrov nagrade. Bilančni dobiček v višini dobrih osmih milijonov evrov bo predvidoma ostal nerazporejen, po predlogu uprave pa se bo delniška družba tudi preoblikovala v družbo z omejeno odgovornostjo. Največji lastnica družbe je preko svojega podjetja predsednica uprave Aleška Kandus Bencina, vnadzomem svetu pajemed drugim tudi njen soprog Gregor Bencina.

NFD po nakupih Maksime Investa

Še en mandat za upravo Abanke

Medij: VEČER  Avtorji: Ferluga Irena Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 12. 03. 2010
"Očitek, da banke sedimo na denarju, za Abanko ne velja: lani je kreditiranje povečala za 170 milijonov evrov, kar je celo več kot SID banka," pravi Aleš Žajdela. Krizo so zaznali že leta 2007 in se nanjo pripravili, za letos napovedujejo zviševanje obrestnih mer

Nadzorni svet Abanke Vipa je v sredo sedanji upravi podelil nov petletni mandat za vodenje banke. Na predlog predsednika uprave Abanke mag. Aleša Žajdele, ki je kot mandatar predlagal svoje najožje sodelavce, ostaja uprava nespremenjena. Člana ostajata mag. Radovan Jereb in Gregor Hudobivnik, mandat pa se jim izteče septembra in oktobra. Na včerajšnji tiskovni konferenci v Ljubljani je uprava banke predstavila lanske rezultate, načrte za letos in petletno strategijo razvoja. Ta je zasnovana tako, da bo učinkovita, če se bo Abanka združila z Gorenjsko banko ali pa tudi ne.

 

Kreditov za 170 milijonov več

Nadzorniki so se v sredo seznanili s potekom povezovanja Abanke in Gorenjske banke, ki se le počasi premika. Upravi so naložili, naj lastnikom, ki so lani julija podpisali pismo o nameri združevanja, predlaga nadaljnje postopke združevanja, na delničarjih pa je, ali se bodo odločili za poglobljen skrbni pregled. "Če bi se banki, ki sta zelo komplementarni, združili, bi z 12-odstotnim tržnim deležem dobili drugo največjo banko, ki bi imela 20 odstotkov bančnega kapitala Slovenije, najvišjo kapitalsko ustreznost in najboljšo stroškovno učinkovitost med slovenskimi bankami. Do združitve še ni prišlo, ker imajo delničarji na to različne poglede," je dejal Aleš Žajdela in poudaril, da za Abanko ne velja očitek, da banke sedijo na denarju. "Lani je bila Abanka največji kreditodajalec gospodarstvu in prebivalstvu. Skupaj smo povečali obseg kreditiranja za 170 milijonov evrov (6-odstotna rast), od tega gospodarstvu za 127 milijonov evrov. To je več kot katerakoli druga banka, celo več kot SID banka," je povedal Žajdela. Samo ena banka je lani povečala kreditiranje za več kot 100 milijonov evrov, tri so povečale kreditiranje za 50 milijonov evrov, pet pa jih je kreditiranje zmanjšalo. Zato je neto prirast kreditov lani znašal le 400 milijonov evrov ali 1,2 odstotka.

Abanka je ob koncu leta 2009 dosegla 4,51 milijarde evrov bilančne vsote, povečala se je za 18 odstotkov glede na konec leta 2008 in dosegla 8,8-odstotni tržni delež. Aleš Žajdela je minuli petletni mandat preletel s številkami: v letu 2005 je imela Abanka 2,5 milijarde evrov bilančne vsote, v prvih mesecih po njegovem prihodu na čelo banke je ta padala in uprava je prehodila celotno Slovenijo, da je komitente prepričala za nadaljnje sodelovanje. V minulih petih letih je imela banka 155 milijonov evrov dobička in za okoli 100 milijonov evrov slabitev.

Pri gradbeništvu ni kritične izpostavljenosti

Dobiček pred davki je ob koncu leta 2009 znašal 29 milijonov evrov, po davkih pa 22,9 milijona evrov. Donos na kapital je bil 8,33 odstotka, kapitalska ustreznost pa 12,2-odstotna. Banka je zaradi slabšanja kreditnega portfelja naredila za 30 milijonov evrov slabitev. Žajdela je povedal, da banka ni kritično izpostavljena do gradbenega sektorja, saj so kreditne pogoje zaostrovali že od leta 2007, pri gradbincih pa imajo več kot polovico garancij in manj kot polovico kreditov.

V Abanki so krizo zaznali že leta 2007, do začetka leta 2008 so pripravili dokapitalizacijo in poskrbeli za velike likvidnostne rezerve. Leta 2009 so pri skupini tujih bank najeli 80 milijonov evrov sindiciranega posojila, septembra pa so izdali za 500 milijonov evrov obveznic z državnim jamstvom. Če ne bo spremenjen zakon o davčnem postopku, ki predvideva 20-odstotno obdavčitev obresti od obveznic, bo to za Abanko pomenilo na leto od 1 do 1,5 milijona evrov dodatnih stroškov. Posrednih učinkov zaradi negotovosti tujih investitorjev pa sploh ni mogoče oceniti, je povedal Aleš Žajdela, ki je državno jamstveno shemo za odpravo kreditnega krča ugodno ocenil, saj je Abanka doslej izkoristila celotno dodeljeno kvoto in podjetjem plasirala za 179 milijonov evrov kreditov ali 33 odstotkov vseh dodeljenih kreditov v okviru jamstvene sheme.


 

Na novinarsko vprašanje je za leto 2010 Gregor Hudobivnik napovedal postopno zviševanje obrestnih mer, čeprav je izhodiščna obrestna mera Evropske centralne banke na najnižji ravni in naj je banka v Frankfurtu letos še ne bi zviševala. Toda bankirji bodo kmalu začeli pričakovano zvišanje vgrajevati v svoje obrestne mere. V bitki za depozite pa ni pričakovati padanja obrestnih mer za vloge v bankah, toda v Abanki ne načrtujejo zviševanja obrestne marže - nasprotno, ta naj bi se še zniževala.

 

NKBM zamudila s prijavo milijonskih terjatev

Medij: Dnevnik Avtorji: Svenšek Katja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 15. 09. 2009 Stran: 26

Ljubljana - NKBM je ena največjih bank upnic v primeru stečaja družb iz skupine Mesna industrija Primorske (MIP). Poleg 14 milijonov evrov terjatev do krovne družbe MIP pa ima NKBM med drugim tudi 3,7 milijona evrov terjatev do družbe MIP Pomurka reja. A te stečajni upravitelj družbe Boštjan Repnik v celoti prereka. Razlog, ki ga stečajni upravitelj navaja, je glede na aktivnosti, ki jih je NKBM že od sredine lanskega leta vodila v zvezi s težavami MIP, vse prej kot razumljiv. NKBM je namreč zamudila rok za prijavo terjatev!

Vprašanje je, kako bo NKBM, ki ima med drugim več kot sto tisoč malih delničarjev, lastnikom pojasnila, da ji do izteka roka, 23. julija, ni uspelo prijaviti terjatev. Še posebno ker je banka vseskozi aktivno sodelovala v konzorciju bank upnic MIP res pa zaradi s hipotekami zavarovanih večine terjatev večjega preplaha vsaj v času dogovarjanja med bankami po neuradnih informacij v omenjeni banki ni bilo. Tudi v krovni družbi MIP ima NKBM za več kot 2,2 milijona evrov prerekanih terjatev. Večino tega, 1,9 milijona evrov, naj bi imela NKBM zavarovanih z zastavno pravico na blagovni znamki Kraljica mortadela Gorica, katere vpis pa po pojasnilih stečajnega upravitelja ni izkazan.

SID Banka

Datum skupščine: 
28.07.2009 - 10:00
Naslov: 
na sedežu družbe.
Status: 
arhivirana

Šampanjci ostajajo zaprti

Medij: Dnevnik - Dnevnikov objektiv Avtorji: Vuković Vesna,Rankov Suzana Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 06. 06. 2009 Stran: 4

v objektivu začetek konca imperija Boška Šrota

Pri nekaterih slovenskih podjetjih je globalna finančna kriza zgolj pospešila nastop krize, ki izvira iz podjetij samih V ponedeljek bo za predsednika uprave Nove Kreditne banke Maribor Matjaža Kovačiča težek dan. Odločiti se bo moral, ali bo podaljšal posojilo družbi Kolonel, prek katere Boško Šrot obvladuje pijačarsko-trgovski imperij. Posojilo v višini 5,2 milijona evrov, zavarovano z delnicami Infond Holdinga, je edino posojilo, ki ga je imel Kolonel ob koncu lanskega leta najeto pri bankah.

Syndicate content

portalov

Tuje novice iz regije

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.