NLB

Kriminalisti na računih Igorja Bavčarja v NLB našli skoraj tri milijone evrov

Medij: Dnevnik Avtorji: Vesna Vuković, Primož Cirman Teme: Istrabenz Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik  Datum: 13. 07. 2010  Stran: 23
 
Ljubljana - Kriminalisti Generalne policijske uprave so v preiskavi sumov kaznivih dejanj zlorabe položaja in pranja denarja pri lastninjenju Istrabenza na računih Igorja Bavčarja pri NLB našli skoraj tri milijone evrov.

 
To je razvidno iz dokumentov, ki smo jih pridobili v uredništvu Dnevnika. Ti razkrivajo, da je imel nekdanji prvi mož Istrabenza v največji slovenski banki sredi lanskega leta deponirana sredstva v višini 2,4 milijona evrov. Za primerjavo: omenjeni znesek je višji od vsote vseh Bavčarjevih bruto prejemkov med junijem 2002 in majem 2009, ko je vodil Istrabenzovo upravo. Bavčar je imel pri NLB odprt tudi tekoči račun, na katerem je bilo še maja lani dobrih 436.000 evrov.
 
Sodišče Bavčarju "zamrznilo" milijone
 
Po dostopnih podatkih Bavčar z denarjem, ki ga ima v NLB, od januarja letos ne more prosto razpolagati. Okrožno sodišče v Ljubljani je namreč NLB odredilo, da Bavčarju ali komurkoli od njegovih pooblaščencev odreče izplačilo denarja do višine 21,68 milijona evrov. Tolikšna je po ugotovitvah kriminalistov znašala protipravno pridobljena premoženjska korist, ki naj bi jo z verižno preprodajo 7,3-odstotnega deleža Istrabenza septembra in oktobra 2007 ustvaril Bavčar.
 
 
Naj spomnimo, da gre za paket delnic, ki je bil še v začetku septembra 2007 v lasti Pivovarne Laško. Njen direktor Boško Šrot je omenjene delnice nato prenesel na podjetje Plinfin, ki ga je Pivovarna Laško za 7500 evrov prodala blejski Sportini. Ta ga je 1. oktobra istega leta prodala do tedaj neznanemu podjetju Microtrust, ki je za delnice Istrabenza plačal okrog 25 milijonov evrov.
 

NLB blokirala preoblikovanje laške skupine v koncern, Zorko ne bo odstopil

Medij: Dnevnik Avtorji: Cirman Primož Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 17. 07. 2010 Stran: 18

Laško - Zmagovalka včerajšnje skupščine Pivovarne Laško je njena največja lastnica in upnica Nova Ljubljanska banka (NLB) . Tej je namreč uspelo »minirati« predlog uprave pivovarne, ki jo vodi Dušan Zorko, o preoblikovanju skupine v pogodbeni koncem in na položaj člana nadzornega sveta, ki ga je pred meseci zapustil Tone Turnšek, imenovati svojega kandidata dr. Petra Groznika, prvega moža KD Skladov in nekdanjega predsednika odbora za finance pri strokovnem svetu SDS.


Načrtovana sanacija močno zadolžene skupine, ki bi temeljila na obvladovanju Pivovarne Union, Radenske in Fructala s strani matične Pivovarne Laško, se tako skoraj natanko leto dni po tem, ko je njeno krmilo moral zapustiti Boško Šrot, začenja znova. Pri tem je ključna razlika, da imata od včeraj vse vzvode odločanje v pivovarni tudi uradno v rokah država in NLB, ki zdaj v celoti obvladujeta kapitalsko polovico nadzornega sveta Pivovarne Laško. To povečuje pritisk na upravo na čelu z Zorkom, ki je od NLB včeraj dobil jasno sporočilo, da mora pripraviti načrt finančne reorganizacije skupine. Prvi mož pivovarne je sicer včeraj po skupščini zavrnil možnost odstopa, kot neresnične označil očitke, da se z bankami upnicami več mesecev ni resneje dogovarjal o reprogramih posojil in napovedal, da bo »skušal lastnikom v kratkem predstaviti nov program sanacije«.

 

"Mercator bomo čez nekaj let z velikim dobičkom prodali"

Medij: Delo Avtorji: Červek Urban Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki dneva Datum: 12. 07. 2010 Stran: 3

Matjaž Kovačič, predsednik uprave Nove KBM

Nekaj tednov po skupščini delničarjev, na kateri so lastniki med drugim podprli nedelitev skromnega lanskega dobička, smo se pogovarjali s predsednikom uprave Nove KBM Matjažem Kovačičem. Druga največja banka v državi je trenutno sicer v senci NLB, o privatizaciji katere prav zdaj potekajo živahne razprave, a je njeno poslovanje tudi zaradi vojske dobrih sto tisoč malih delničarjev neprestano pod drobnogledom javnosti in stroke.


Kako komentirate napovedano dokapitalizacijo NLB oziroma morebitno prodajo večinskega deleža države? je tudi v NKBM večinski delež države v igri za prodajo?

Neposrednih konkurentov ne želim komentirati, ne zgledujem se po nekaterih bankirjih podružnic tujih bank pri nas. Sicer pa je odločitev o prodaji povsem v pristojnosti lastnikov. Informacije o načrtovani dokapitalizaciji NKBM so cenovno občutljive, zato jih ne bi izdajal niti, če bi kaj vedel.

Kaj bi pomenilo za NKBM, če bi država postala le še manjša lastnica brez možnosti neposrednega vplivanja?

Že pred časom sem povedal, da je lastniški delež države v času krize pozitivno dejstvo, saj je s tem teoretična možnost propada banke manjša. Po drugi strani pa je zniževanje državnega deleža lahko znak investitorjem, predvsem mednarodnim, da država s tem dopušča večjo fleksibilnost in ambicioznost v poslovanju banke. Čeprav že zdaj posebnega omejevanja ali vplivanja politike na NKBM ni bilo.

Kako drugače kot politično motivirano si lahko razlagamo odločitev o približno dveh milijonih evrov posojila Muri le nekaj tednov pred njenim propadom?

Narat na čelu Abanke Vipe

Medij: Delo Avtorji: Jenko Miha Teme: Sklici skupščin delniških družb Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 25. 05. 2010 Stran: 9

Novi predsednik uprave namesto tragično umrlega Aleša Zajdela

Člana uprave Abanke ostajata Radovan Jereb in Gregor Hudobivnik Matej Narat mora dobiti še ustrezno dovoljenje Banke Slovenije

Ljubljana - Nadzorni svet Abanke Vipe je za novega predsednika uprave banke, ki bo nasledil tragično umrlega Aleša Žajdelo, soglasno imenoval Mateja Narata, do zdaj pomočnika uprave NLB. Člana uprave Abanke ostajata Radovan Jereb in Gregor Hudobivnik, so sporočili iz banke.


Narat bo nastopil svoj položaj po tem, ko bo pridobil ustrezno dovoljenje Banke Slovenije, so nam povedali v Abanki, tretji največji banki v državi. Če bo dobil dovoljenje, ga kot največji strateški izziv čaka že nekaj časa načrtovana združitev z Gorenjsko banko, s katero bi nastala druga največja slovenska banka s 13- do 14-odstotnim tržnim deležem in bilančno vsoto približno sedem milijard evrov. Abanka Vipa je lani poslovala pozitivno in ustvarila 10,3 milijone evrov bilančnega dobička, na četrtkovi skupščini banke pa bodo delničarji odločali o izplačilu dividend v znesku 4,5 milijona evrov.

Država prek NKBM krepi lastništvo v Mercatorju

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 21. 04. 2010 Stran: 10

Ker vlada obravnava Novo KBM, za razliko od NLB, za njeno odvisno družbo, je moral Mercator objaviti, daje država posredno presegla 5-odstotni lastniški delež v "najboljšem sosedu". Je Banka Celje prodajala Mercator, ker bo celjsko banko prodala NLB?


Nemalo začudeni smo bili, ko je slovenska vlada včeraj v svojem sporočilu zapisala, da bo Mercator obvestila, da je slovenska država skupaj z njenimi odvisnimi družbami presegla 5 odstotni lastniški delež v "najboljšem sosedu".

 

Šlo naj bi za to, da je Nova KBM, ki je v 42-odstotni lasti slovenske države, sklada Kad in Sod pa sta njena 9-odstotna lastnika, od prejšnjega tedna postala več kot 5-odstotna (natančno 5,24 odstotka) lastnica Mercatorja, predsednik uprave Nove KBM Matjaž Kovačič pa naj bi postal nadzornik Mercatorja.

Toda ob tem se zastavlja vprašanje, zakaj niso tega sporočili lani, ko sta NLB z njeno Banko Celje po zaplembi delnic posojilojemalcu Infond Holdingu postali več kot 15 odstotni lastnici Mercatorja.

Zaradi zagrožene kazni ali namiga?

Namreč, po zakonu o trgu finančnih instrumentov je za kršitelja, včeraj so ujeli zadnji dan roka, zagrožena 25 tisoč evrov visoka kazen (za pravno osebo) in še 4.200 evrov (za fizično osebo), če se teh sprememb ne objavi. Država je v Novi KBM (42-odstotna) kakor tudi v NLB (33-odstotna) največja lastnica - nikjer sicer večinska, a v obeh primerih obvladuje s povezanimi osebami večino lastništva teh dveh največjih slovenskih bank. In zakaj se delež NLB v Mercatorju ne prišteje k deležu NKBM, s čimer bi država bila posredno v "najboljšem sosedu" več kot 16-odstotna lastnica?

Nekateri menijo, da je želela prek dopisne seje vlada morebitnim tujim investitorjem v Mercator - ne gre pozabiti, da štiri banke še vedno prodajajo 16 odstotkov delnic Mercatorja - sporočiti, naj dajo roke stran od največje slovenske trgovske družbe. Irena Ferkulj s finančnega ministrstva pa je sporočila, da NLB pač ni v večinski lasti države in z njo povezanih oseb, kar formalno resda drži.

Dušan Zorko: "Nestrateško premoženje prodajamo"

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 17. 02. 2010 Stran: 9

Po besedah prvega moža Pivovarne Laško so v NLB z Banko Celje morali imeti argumente za odločitev o trenutni neprodaji delnic Mercatorja, sami pa bi kot 23,4-odstotni lastniki Mercatorja pri ceni 195 evrov za delnico resno razmislili, ali bi ponudbo tudi sprejeli

Na jutrišnji seji bodo nadzorniki Pivovarne Laško obravnavali lansko poslovanje in šele nato bodo rezultati predstavljeni javnosti, zato Dušan Zorko, predsednik uprave laške pivovarne, včeraj ni želel povedati več kakor to, da je Pivovarna Laško lani poslovala v skladu z načrti. V lanskih prvih devetih mesecih je imela sicer na ravni skupine 228,7 milijona evrov čistih prodajnih prihodkov, kar je 7odstotni upad glede na isto obdobje predlani, dobička iz poslovanja (34,2 milijona evrov) je bilo za 26 odstotkov več, čistega dobička (21,1 milijona evrov) pa za 14 odstotkov več kot v prvih devetih mesecih predlani. A do konca leta je morala Pivovarna Laško narediti veliko (več deset milijonov evrov) slabitev zaradi posojil Infond Holdingu in Centru Naložbam, ki sta že ali bosta najverjetneje v kratkem morala iti v stečaj. V krajšem pogovoru s prvim možem Pivovarne Laško smo se ob poslovanju dotaknili še aktualne prodaje Mercatorja, kjer ima skupina Pivovarne Laško 23,4 odstotka vseh delnic, postopka prodaje časopisne družbe Večer, pa tudi sodbe glede lanske stopniščne skupščine, katere sklepe je sodišče razveljavilo.

NLB in Banka Celje ne bosta prodali Mercatorjevih delnic

Medij: Večer  Avtorji: STA  Teme: ZPRE-1, ZGD-1C, mali delničarji  Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 16. 02. 2010  Stran: 14

Nova Ljubljanska banka (NLB) in Banka Celje ne bosta prodali svojih deležev v Mercatorju; skupaj imata v lasti 15 odstotkov delnic trgovske družbe. "Z elementi in pogoji prispelih ponudb nismo zadovoljni, zato do nadaljnjega prekinjamo proces prodaje," so potrdili v NLB.

Da NLB odstopa od prodaje delnic Mercatorja, je potrdil tudi direktor Arkasa Uroš Marter, posrednik pri prodaji 21 odstotkov Mercatorja, ki je v lasti konzorcija šestih bank. "V NLB niso zadovoljni s ponudbami in so, še preden so sploh dobili resne ponudbe, odstopili od prodaje," je povedal Marter.

Banka Koper, Unicredit, Gorenjska banka, Nova Kreditna banka Maribor, Abanka in Hypo banka skupaj prodajajo 21 odstotkov delnic Mercatorja.

 
NLB in Banka Celje imata v lasti 15 odstotkov Mercatorjevih delnic, a banki formalno nista bili del konzorcija prej omenjenih bank, čeprav sta z Arkasom koordinirali prodajne aktivnosti. Do 8. februarja je za nakup delnic Mercatorja prispelo osem nezavezujočih ponudb, ponudniki pa za zdaj uradno niso znani.

Marter poudarja, da postopek prodaje 21 odstotkov Mercatorja tudi po odstopu NLB in Banke Celje teče normalno dalje. V Arkasu bodo zdaj oblikovali strnjeni seznam prispelih ponudb, nato pa sledi izvedba skrbnega pregleda poslovanja, ki jo bo omogočila uprava Mercatorja. NLB in Banka Celje sta od prodaje odstopili minuli petek. Predsednik uprave NLB Božo Jašovič je dan pred tem ocenil, da ponudbe za odkup deleža NLB in Banke Celje v Mercatorju niso takšne, da bi bili nad njimi navdušeni.

 

NLB in Banka Celje neuradno že odstopili od prodaje Mercatorja

Medij: Dnevnik  Avtorji: Katja Svenšek  Teme: ZGD-1C, ZPRE-1  Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 13. 02. 2010  Stran: 23  
 
Prispele ponudbe na razpis za prodajo 36,3-odstotnega deleža Mercatorja je večina bank po naših informacijah ocenila kot slabe, zato naj bi na včerajšnjem sestanku bančnikov prevladala odločitev, da od prodaje deleža trgovske družbe odstopijo.
 
Predsednik uprave Mercatorja Žiga Debeljak (levo) očitno za zdaj še ne bo dobil novih lastnikov družbe, ki jo vodi. Vsaj NLB in Banka Celje sta od prodaje svojega 15-odstotnega deleža po naših informacijah že odstopili. Kapitalska družba, ki jo vodi Borut Jamnik (desno), ponudbe za delež bank v Mercatorju sploh ni oddala, a medtem ostaja interesent za nakup delnic. 
 
 

Razočaranje nad ponudbami in dvom o prodaji je že v sredo izrazil predsednik uprave NLB Božo Jašovič, včeraj sta se mnenju NLB in njene Celjske banke - ti naj bi od postopka prodaje svojega skupaj 15-odstotnega deleža Mercatorja nedvomno odstopili - po neuradnih informacijah pridružili še Nova KBM in Abanka Vipa. Predstavniki bank v tuji lasti naj bi kolege bančnike sicer pozvali k dodatnemu razmisleku, znova pa se bodo predvidoma srečali proti koncu februarja.
 
"Postopek prodaje bomo nadaljevali, dokler ne pridemo do konkretnih zavezujočih ponudb," pa je včeraj dejal direktor Arkasa, ki vodi prodajo 21,08-odstotnega deleža šestih bank, Uroš Marter. Dodal je še, da bodo Mercator zaprosili, da ponudnikom omogoči skrbni pregled.
 

Bohorič rešuje Valantovo tajkunsko posojilo za menedžerski odkup Istrabenza

Medij: Dnevnik Avtorji: Vuković Vesna,Rankov Suzana Teme: Mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik
Datum: 19. 12. 2009 Stran: 19

Večino tajkunskega posojila, ki ga je NFD Holding Staneta Valanta najel lani za financiranje propadlega menedžerskega odkupa Istrabenza, bo odplačala Sava, ki jo vodi Janez Bohorič. Ker banke zaradi nasprotovanja javnega mnenja in dela politike niso več želele financirati NFD Holdinga, je njegove terjatve do Nove Ljubljanske banke in Nove KBM prevzela Sava.

Toda tudi v to operacijo se je vključila NLB - Savi je neimreč dala posojilo, s katerim je ta odkupila terjatve NFD Holdinga do bank. NFD Holding bo odslej svoje obveznosti poravnaval Savi.

Četrtkova odločitev nadzornega sveta Save je že razburila Kapitalsko družbo in Slovensko odškodninsko družbo, ki sta skupaj tretjinski lastnici Save, ter del vlade. Tako se je včeraj že pojavilo razmišljanje o zahtevi za sklic izredne skupščine Save, na kateri bi poskušali odpoklicati Tomaža Toplaka in Marka Pogačnika, prva moža Kada in Soda v času vlade Janeza Janše ter vidna predstavnika gospodarskega odbora SDS. Očitajo jima, da kot nadzornika podpirata ravnanje Savine uprave, ki na račun države in drugih malih delničarjev rešuje tajkunske zgodbe in nepregledna kapitalska omrežja.

Syndicate content

portalov

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.