NLB

Medij: Dnevnik Avtorji: Katja Svenšek Teme: Gospodarstvo Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 04. 12. 2012

NLB Adrii Airways še vedno ni odobrila revolving posojila v višini okoli osem milijonov evrov, ki ga letalska družba potrebuje za zagotavljanje likvidnosti.

Položaj Adrie Airways se znova zaostruje. NLB po naših zanesljivih informacijah družbi namreč še vedno ni odobrila revolving posojila, ki ga Adria potrebuje za zagotavljanje likvidnosti. Gre za okoli osem milijonov evrov, za katere sta Adria in NLB kreditno pogodbo podpisali že ob lanskoletni dokapitalizaciji letalskega prevoznika, banka pa družbi zdaj ne odobri črpanja posojila. Če Adrii zmanjka sredstev za poravnavanje obveznosti, med njimi stroškov operacij na letališčih, zagotavljanje goriva, nadzor prometa, bi lahko to prizemljilo letala družbe, za koliko časa ima Adria še zagotovljena sredstva, pa ni znano. Predsednik uprave Adrie Klemen Boštjančič in predsednik nadzornega sveta družbe Tone Pekolj se na naše klice včeraj nista odzvala. Da se z dogovorom z NLB zapleta, smo poročali že v začetku septembra, a po trditvah naših virov naj bi Adrii sredstva letošnjo jesen zagotovil predvsem posel v Maroku, kjer je imela vse od oktobra čarter. Vprašanje pa je, kakšen bo likvidnostni položaj družbe v tradicionalno manj prometnih zimskih mesecih.

Medij: Finance Avtorji: Jure Ugovšek in Petra Sovdat Teme: Gospodarstvo Rubrika / Oddaja: Mali delničarji Datum: 04. 12. 2012

Mercator je opustil projekt monetizacije nepremičnin, lastniki spet v prodajo trgovca.

Uprava Mercatorja je včeraj za nedoločen čas opustila razdolževanje z monetizacijo nepremičnin. Ni šlo, čeprav so še pred mesecem bili zelo optimistični. Bo šlo z devetim poskusom prodaje največjega trgovca? Uprava Tonija Balažiča v nasprotju s predhodno napoveduje, da bodo ponujali podporo prezadolženim lastnikom.

»Monetizacija ni padla v vodo, le počakati bo morala na stabilnejše čase. V zdajšnjih razmerah bi projekt zahteval preveč časa in imel premajhne učinke,« pravi prvi finančnik Mercatorja Drago Kavšek. Zanimanje za nepremičnine v lasti Mercatorja je, a so se makroekonomske razmere v Sloveniji v času pogajanj poslabšale, poleg tega so lastniki s podpisom nove konzorcijske pogodbe jasno sporočili, kaj je njihova prednostna naloga, pojasnjuje.

Ko bo vprašanje lastniške sestave rešeno, makroekonomske razmere pa boljše, bodo monetizacijo nadaljevali, dodaja. Po naših informacijah so vlagatelji zahtevali dodatna zavarovanja s hipotekami, to pa je bilo za Mercator neizvedljivo.

Bo Balažič zmogel to, česar ni Debeljak?

Spomnimo, zadnji krog prodaje polovičnega deleža Mercatorja je propadel tudi, ker takratna uprava Žige Debeljaka nezaželenemu kupcu Agrokorju ni dovolila skrbnega pregleda. Tudi zdaj bo skrbni pregled pripravil zunanji izvajalec, za vse morebitne ponudnike. Kako bo ravnala zdajšnja uprava?

»Mercator potrebuje za svoj obstoj in razvoj trdno lastništvo, zato podpiramo vsa prizadevanja, da dobi stabilnega lastnika,« pravi Kavšek. Zdajšnja nestabilna lastniška sestava, pravi, daje manjšo verodostojnost za kakršnekoli dolgoročne aktivnosti. »Katerikoli lastnik je boljši kot to, da nihče ne ve, kdo bo jutri lastnik. Zelo težko je v takih okoliščinah družbo prestrukturirati.«

Medij: Večer Avtorji: I.C. Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 29. 11. 2012 Stran: 11

Banka Slovenije bo dobila pristojnost, da odpokliče nadzornika banke

Vlada pošilja v državni zbor po nujnem postopku predlog novele o bančništvu, finančni minister Janez Šušteršič pa pričakuje, da ga bodo poslanci sprejeli v tednu ali dveh, tako da bi že veljal ob decembrskih skupščinah državnih bank. Pobudo zanj je dala Banka Slovenije, ki z novelo tudi dobiva večja pooblastila pri nadzoru bank.

Na finančnem ministrstvu so prepričani, da je za reševanje finančnih institucij v težavah ključno pravočasno in učinkovito ukrepanje, z jasnimi ukrepi in pooblastili. Banka Slovenije bi dobila možnost posebnih ukrepov nadzora, ukrepala bi lahko že na podlagi ocene verjetnosti, da neka banka ne obvladuje tveganj ali pa jih ne obvladuje na pravi način, pravi minister za finance. Tako bi lahko v banki imenovala izredno upravo, ji prepovedala prodajo premoženja, zahtevala načrt reorganizacije ali pa odredila prisilno prodajo delnic banke v breme obstoječih delničarjev.

Medij: Večer Avtorji: I. F. Teme: Mali delničarji, ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 29. 11. 2012 Stran: 10

Društvo Mali delničarji Slovenije (MDS) je včeraj izrazilo začudenje in ogorčenje nad neresnostjo največje slovenske banke, ki sedaj potrebuje že dokapitalizacije iz previdnosti, hkrati pa izključuje prednostno pravico obstoječih delničarjev, ki so bili v neštetih dokapitalizacijah NLB vedno znova razlaščeni. Društvo MDS je včeraj na upravo banke naslovilo nasprotni predlog za skupščino 29. decembra. V Društvu MDS se sprašujejo, ali gre morda za nujno dokapitalizacijo, katere nujnost se bo pokazala z morebitnimi novimi slabitvami v banki, ali pa ima nadzorni svet NLB informacije, ki pomembno vplivajo na stanje v banki in te informacije ne posreduje njenim lastnikom. Zato je Društvo MDS vložilo nasprotni predlog, ki ne izključuje prednostne pravice obstoječih delničarjev, ker zanjo niti ne obstaja utemeljeni razlog, kot to predvideva 337. člen ZGD-1, so zapisali v sporočilu za javnost. Obstoječi delničarji bi tako imeli možnost, da sami presodijo, ali vplačajo dodatne delnice, banka bi tudi ob tem imela več kot dovolj časa, da izvede "previdnostno dokapitalizacijo", ki bo očitno postala nov instrument v slovenskem gospodarstvu.

Medij: Finance Avtorji: Dakić Lana Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 29. 11. 2012 Stran: 8

BS letos dobiva več instrumentov za nadzor bank in ukrepanje

Novela zakona o bančništvu bi po mnenju finančnega ministra Janeza Šušteršiča lahko bila sprejeta že v nekaj tednih, kar bi omogočilo normalno izpeljavo decembrskih skupščin državnih bank.

Nov zakon o bančništvu jasneje opredeljuje okoliščine, v katerih mora ukrepati centralna banka. Tako bo Banka Slovenije (BS) lahko ukrepala že zgolj na podlagi ocenjene verjetnosti, da neka banka ne obvladuje tveganj ali jih ne obvladuje ustrezno, je pojasnil Šušteršič. BS bo lahko po novem imenovala izredno upravo, ji prepovedala prodajo premoženja ali odredila prisilno prodajo delnic banke v breme zdajšnjih delničarjev. »Če lastniki, razen države, ne dokapitalizirajo bank, bo lahko BS odredila prisilno dokapitalizacijo v breme lastnika,« je pojasnil Šušteršič. Kot pomembno določbo paje poudaril izjemo od uporabe zakona o prevzemih: pri dokapitalizaciji banke zaradi zahte ve regulatorja ne bo treba dati prevzemne ponudbe.

Pomembne določbe novele so še:

► Banke bodo za pridobitev kvalificirane naložbe morale pridobiti dovoljenje BS.

► Imenovanje izrednega pooblaščenca v banki za boljše upravljanje tveganj.

► Posebni ukrepi nadzora, če banki grozi odvzem dovoljenja za opravljanje bančnih storitev (če ni kapitalsko ali likvidnostno ustrezna).

► Članu nadzornega sveta lahko ob kršitvah prepove opravljanje funkcije v banki.

Krašek šef nove agencije za varstvo konkurence

Medij: Finance Avtorji: Šimac Jurij Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: F Datum: 29. 11. 2012 Stran: 13

Z dogovorom o refinanciranju 307 milijonov evrov posojil bo Atlantic grupa še lažje zadihala, bo tudi prevzemala?

»Vsekakor nas zanimajo priložnosti, a ne za vsako ceno,« o morebitnih novih prevzemih pravi prvi človek Atlantic grupe, lastnice Droga Kolinske, Emil Tedeschi. Na police španskih trgovcev mu je pred kratkim uspelo spraviti pašteto znamke Argeta, načrtuje pa tudi prodor v Turčijo.

Atlantic grupa je včeraj tudi uradno podpisala pogodbo o refinanciranju 307 milijonov evrov obveznosti. Denar so prispevale Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD), Mednarodna finančna korporacija (IFC) in štiri komercialne banke (Raiffeisen, Erste, Sberbank, UniCredit). Zbrali smo nekaj zanimivejših napovedi prvega človeka hrvaške Atlantic grupe Emila Tedeschija.

O razmerah v regiji

»Regija stagnira, in to seveda občutimo tudi mi. Kljub temu so naši prihodki v prvih devetih mesecih v primerjavi z letom prej zrasli za šest odstotkov, prihodnje leto pričakujemo nadaljnjo rast, predvsem na ruskem trgu.«

O osvajanju novih trgov

Medij: Dnevnik Avtorji: STA Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 28. 11. 2012

Ljubljana - Glavni predlog skupščine delničarjev NLB, ki bo 29. decembra, je dokapitalizacija NLB v višini 375 milijonov evrov, je razvidno iz današnjega sklica skupščine. Predlog nove dokapitalizacije je nastal po torkovi seznanitvi nadzornikov z oceno rezultatov poslovanja ter s projekcijo kapitalske ustreznosti NLB in skupine NLB.

Na podlagi predstavljenih dejstev se je nadzorni svet v torek odločil za sklic redne skupščino delničarjev NLB, ki je načrtovana za 29. december.

Uprava in nadzorni svet NLB sta ob upoštevanju negativnega razvoja mikro in makroekonomskega okolja pregledala kakovost portfelja banke ter ocenila potrebe po dodatnem oblikovanju rezervacij in slabitev naložb banke, so sporočili iz NLB.

Od 22.11. do 07.12.2012 poteka zbiranje pooblastil za 20. redno skupščino družbe NLB, d.d., ki bo potekala 14.12.2012 ob 13.00 uri, v konferenčni dvorani na Trgu republike 3, Ljubljana. 

Za tisk pooblastila kliknite tukaj. Odprla se vam bo datoteka v novem oknu, katero si lahko natisnete in jo nato izpolnete, ter pošljete na naš naslov (Društvo MDS, Dalmatinova ulica 10, 1000 Ljubljana).

Za vse informacije smo vam dosegljivi na zgoraj navedenih kontaktih. Za več informacij o družbi NLB pa kliknite tukaj.

Medij: Dnevnik Avtorji: Svenšek Katja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 23. 11. 2012 Stran: 8

Skupščina NLB

Skupščina NLB bo decembra na zahtevo državnih lastnikov odločala o nezaupnici preostalima dvema članoma "stare" uprave NLB, medtem ko belgijski član uprave, prvi skrbnik upravljanja tveganja v banki, ostaja.

Ministrstvo za finance se je očitno odločilo, da se bo znebilo preostalih slovenskih članov v upravi NLB še iz časa, ko je banko vodil Božo Jašovič, to je Davida Benedeka in Marka Jazbeca. Agencija za upravljanje kapitalskih naložb države (AUKN), ki predloge skupščinskih sklepov piše zgolj še po nareku in z odobritvijo pristojnega (v tem primeru finančnega) ministrstva, namreč zahteva, da skupščina banke 14. decembra Benedeku in Jazbecu izreče nezaupnico. Za sklepom AUKN po naših zanesljivih informacijah stoji državni sekretar na finančnem ministrstvu Dejan Krušec, članoma uprave banke pa očita soodgovornost za slabe rezultate in vedno slabše projekcije poslovanja. Če bo skupščina Benedeku in Jazbecu izrekla nezaupnico, bo nadzorni svet s tem dobil možnost, da ju neposredno odpokliče. Predsednik uprave NLB Janko Medja, ki po naših informacijah z načrtom ministrstva ni bil vnaprej seznanjen, ima sicer že vse od septembra pooblastilo nadzornega sveta banke, da sklene z Benedekom in Jazbecem sporazumno prekinitev delovnega razmerja, a na ministrstvu so očitno sklenili, da pohitijo.