NLB

Medij: Dnevnik Avtorji: Tomaž Modic Teme: Mali delničarji, banke, obveznice Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 04. 02. 2015 Stran: 7

Znane so izgube, ki bodo zaradi prisilne sanacije domačega bančnega sistema doletele pokojninske sklade in več kot pol milijona varčevalcev. Ostali so brez več kot 32 milijonov evrov, kar jim je lani in letos močno oklestilo donose.

Slovenski pokojninski skladi, v katerih za dodatno starostno pokojnino varčuje kar okoli pol milijona državljanov, bodo zaradi sanacije domačega bančnega sistema ostali brez premoženja v višini več kot 32 milijonov evrov.

To razkrivajo najnovejši podatki Agencije za zavarovalni nadzor (AZN). Iz njih je razvidno, da bodo zavarovalnice, pozavarovalnice in pokojninske družbe z odpisom in popravki naložb v delnicah in podrejenih obveznicah NLB, NKBM, Abanke Vipe, Factor banke in Probanke v lanskem in letošnjem letu izgubile več kot 90 milijonov evrov sredstev. Približno tretjina tega odpade na pokojninske sklade. 

Pred koncem leta je za piko na i poskrbelo še podržavljenje Banke Celje, kar bo vsem pokojninskim skladom prizadejalo nove milijonske izgube. Čeprav so nekateri v pričakovanju tega najbolj črnega scenarija že lani in v začetku letošnjega leta oblikovali ustrezne popravke, je v njihovih bilancah konec septembra obtičalo za več kot osem milijonov evrov vrednostnih papirjev Banke Celje. 

1,6 % vseh naložb so izgubile zavarovalnice, pozavarovalnice in pokojninske družbe zaradi sanacije slovenskega bančnega sistema. 111,2 mio. € znašajo izgube zaradi odpisov vrednostnih papirjev NLB, NKBM, Abanke Vipe, Factor banke, Probanke in Banke Celje.

Medij: Delo Avtorji: Maja Grgič Teme: Mali delničarji, ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 27. 01. 2015 Stran: splet 10.12

MDS je na upravno sodišče vložilo še tožbo proti izrednim ukrepom, ki jih je Banka Slovenije v odločbi o izrednih ukrepih izrekla Banki Celje.

Ljubljana − Izbrisani lastniki delnic in podrejenih obveznic podržavljenih bank nadaljujejo svojo pravno bitko proti tem ukrepom. Društvo Mali delničarji Slovenije (MDS) je tako prek odvetnice Tamare Kek upravno sodišče vložilo še tožbo proti izrednim ukrepom, ki jih je Banka Slovenije v odločbi o izrednih ukrepih izrekla Banki Celje. Toženi stranki sta Republika Slovenija in Banka Slovenije.

Na ustavno sodišče so se obrnili tudi izbrisani delničarji Banke Celje

Poleg tega je MDS v imenu delničarjev, ki so imeli 13,44-odstotka delnic Banke Celje, na ustavno sodišče vložilo še pobudo za oceno ustavnosti zaradi razlastitve delničarjev celjske banke. Na ustavnem sodišču je tako skupaj že 17 pobud za presojo določenih členov zakona o bančništvu, a kot smo že poročali, odločitve o tem še ne bo kmalu, saj so ustavni sodniki za določena pojasnila zaprosili sodišče Evropske unije.

Medij: Večer Avtorji: Ferluga Irena Teme: Mali delničarji, ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 27. 01. 2015 Stran: 6

Društvo MDS je vložilo tožbo na upravno sodišče in pobudo za oceno ustavnosti na ustavno sodišče v primeru Banke Celje

Društvo Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) je minuli petek v imenu delničarjev, ki so bili do izbrisa lastniki skupaj 13,44 odstotka delnic Banke Celje, vložilo pobudo za oceno ustavnosti na Ustavno sodišče RS zaradi razlastitve delničarjev Banke Celje. Na Upravno sodišče RS pa je sredi januarja vložilo tožbo zoper odločbo Banke Slovenije in državo v zvezi z izrednimi ukrepi v Banki Celje.

Delničarji in obvezničarji Banke Celje so brez svojega premoženja ostali čez noč. "Banka Slovenije je 16. decembra 2014 izdala odločbo o izrednih ukrepih, s katero je enostransko razlastila imetnike delnic in obveznic Banke Celje pod pretvezo, da je Banka Celje v slabem finančnem stanju in je kapital banke negativen. V nasprotju s tem pa rezultati Banke Celje na dan 30. september 2014 navajajo, da je bila knjigovodska vrednost delnice Banke Celje 82,40 evra in tako do danes ni jasno, kako lahko uradniki Banke Slovenije in ministrstva za finance tako kreativno pišejo odločbe brez vsake pravne ali ekonomske podlage," menijo v Društvu MDS. Dodajajo, da bi bilo "zanimivo izvedeti, koliko depozitov je imela Republika Slovenija v Banki Celje na dan izbrisa, saj bi skladno z Zakonom o gospodarskih družbah morali zaradi NLB in SDH, ki sta skupaj imeli v lasti 51 odstotkov Banke Celje in sta obe v popolni lasti Republike Slovenije, vse depozite pretvoriti v kapital in šele nato opraviti izbris." Poudarjajo, da so bili zato delničarji in obvezničarji Banke Celje "dobesedno okradeni. Tako je 684 delničarjev izgubilo nekaj manj kot 42 milijonov evrov, 177 obvezničarjev (110 fizičnih oseb in 67 pravnih oseb) in lastnikov podrejenih depozitov pa 92,25 milijona evrov," so zapisali.

Za ogled TV prispevka iz Odmevov RTV Slovenije 1 z dne 23. januar 2015 kliknite na sliko ali tukaj.

Medij: Delo Avtorji: Gole Nejc Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Aktualno Datum: 08. 01. 2015 Stran: 3

Ljubljana - Lastniški delež države v slovenskem bančnem sistemu je eden največjih na svetu. Eden od razlogov sta sanacija in nacionalizacija bank, drugi pa je pomanjkanje politične volje za privatizacijo največjih bank v preteklosti. 

KBC je leta 2002 za skoraj pol milijarde evrov kupila 34 odstotkov NLB, a slovenska vlada v prihodnjih letih Belgijcem ni prepustila večinskega deleža v banki. KBC je po dobrem desetletju izstopila iz NLB, zato je slovenski državi prodala celoten delež po ceni enega evra za delnico. Slovenska vlada je preprečila tudi večji vstop tujega lastništva v drugo največjo slovensko banko. NKBM je namreč leta 2011 iskala dodaten kapital na varšavski borzi a je takratna Agencija za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN), v kateri je sedel tudi sedanji kandidat za nadzornika Slovenskega državnega holdinga Marko Golob, trem državnim podjetjem Elesu, Pošti Slovenije in Gen energiji naložila dokapitalizacijo NKBM. Takratni minister za finance France Križanič in nasprotnik privatizacije je zagotavljal, da bo »delnice mogoče zelo hitro in z donosom prodati«. V resnici so podjetja izgubila celoten vložek: 47,5 milijona evrov. Država je namreč nacionalizirala banke in v NLB, NKBM, Abanko, Banko Celje, Factor banko in Probanko samo v zadnji sanaciji zlila približno štiri milijarde evrov.

Medij: Dnevnik Avtorji: Svenšek Katja Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 15. 12. 2014 Stran: 8

Gospodarsko ministrstvo je želelo podjetja zavezati k razkritju vseh plač po individualnih pogodbah. Medtem nekatera podjetja še trenutnih zakonskih določil o razkrivanju ne spoštujejo.

Čeprav so podjetja že več let zavezana k javni objavi prejemkov članov uprav in nadzornikov, se nekatera podjetja na to še vedno požvižgajo. Sankcij namreč ni. Kljub temu je želelo gospodarsko ministrstvo zaveze podjetij k razkrivanju prejemkov še zaostriti. Po novem bi bile namreč javne plače vseh zaposlenih na individualnih pogodbah, kar bi pomenilo, da bi morala posamezna podjetja objavljati sezname prejemkov desetine zaposlenih. Ministrstvo je (za zdaj) od namere odstopilo, a vsebina zakona se lahko v zakonodajnem postopku še vedno spremeni.

Število individualnih pogodb poslovna skrivnost

Podjetja morajo v skladu z zakonom o gospodarskih družbah že zdaj objaviti na fiksni in variabilni del razčlenjene prejemke članov uprav in nadzornih svetov, nujna pa je tudi objava skupnega zneska, ki ga porabijo za zaposlene, na individualnih pogodbah. Tem pripadajo praviloma znatno višji prejemki od tistih, določenih v kolektivnih pogodbah, poleg tega je posameznikov na individualnih pogodbah veliko več, kot je zgolj članov uprave in nadzornega sveta. Stroški za zaposlene na individualnih pogodbah tako letno v posameznih podjetjih dosegajo tudi več milijonov evrov. Ce je na primer NLB za člane uprave lani porabila slabih 600.000 evrov, je za plačila zaposlenih na individualnih pogodbah porabila kar 6,6 milijona evrov. Holding Slovenske elektrarne (HSE) je za prejemke zaposlenih, za katere ne velja tarifni del kolektivne pogodbe, porabil več kot dva milijona evrov, Telekom Slovenije 4,3 milijona, Petrol pa je med 27 zaposlenih, za katere ne velja tarifni del kolektivne pogodbe in brez upoštevanja članov uprave, lani razdelil slabe tri milijone evrov oziroma slabih 110.000 evrov na zaposlenega.

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 12. 12. 2014 Stran: 6

Holding PMP, družba vodilnih v Perutnini Ptuj, je vložila izpodbojno tožbo na sprejete sklepe avgustovske skupščine Perutnine Ptuj o preverbi posebne revizije

"Posebna revizija preteklega poslovanja je bila opravljena dvakrat. Z njenimi izsledki se je seznanila skupščina delničarjev Perutnine Ptuj in takrat večjih pripomb delničarjev ni bilo. Po mojem vedenju sta družbi Holding PMP (ta je v lasti vodilnih Perutnine Ptuj, op. a.) in Derma kot delničarja Perutnine podali izpodbojno tožbo na avgustovski skupščini potrjen sklep, da se do konca novembra opravi preverba že sprejete, opravljene in potrjene posebne revizije preteklega poslovanja Perutnine. Po zakonu o gospodarskih družbah ni pravne podlage, da bi se opravila preverba izsledkov že opravljene posebne revizije, zato te ne bo, kakor ne morebitnih odškodninskih tožb," je včeraj na Ptuju pojasnil dr. Roman Glaser, predsednik uprave Perutnine Ptuj. Tako za letos napovedane izredne skupščine, ki bi preverila že opravljeno posebno revizijo družbe BDO Revizija, vendarle ne bo.

100 milijonov evrov posojil

Medij: Večer Avtorji: Ferluga Irena Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja:Gospodarstvo Datum: 05. 12. 2014 Stran: 7

Uvod v razlastitev imetnikov obveznic Banke Celje: Banka Slovenije ji je prepovedala izplačilo obresti za podrejene obveznice, čeprav banka še ni dobila državne pomoči

Banka Slovenije (BS) je Banki Celje nedavno izdala odredbo o posebnih ukrepih nadzora, s katero ji je prepovedala nadaljnje zmanjševanje kapitala, kar pomeni, da Banka Celje ne sme izplačati obresti ob zapadlosti kuponov podrejenih obveznic. Prepoved velja do odločitve Evropske komisije o državni pomoči. "Odredba pomeni uvod v razlastitev imetnikov podrejenih obveznic Banke Celje, ki doslej še niso bili razlaščeni. Začela se je z neizplačilom obresti za obveznico BCE16 (drugi kupon za izplačilo obresti je zapadel 26. novembra), še preden je bila banka dokapitalizirana z državno pomočjo. Zato je tudi ob upoštevanju trenutno veljavne zakonodaje, ki je v postopku presoje pred ustavnim sodiščem, po mojem prepričanju nezakonita," trdi Andrej Pipuš, odvetnik iz Maribora. Odredba se nanaša na pet vrst podrejenih obveznosti Banke Celje: na štiri podrejene obveznice z zapadlostjo glavnice v letih od 2016 do 2019 in podrejena potrdila o vlogi z zapadlostjo glavnice 29. novembra 2014 ter leta 2019. Centralna banka je v odredbi ukrep utemeljila s tem, da dokapitalizacija Banke Celje v več poskusih letos ni uspela, ker pa je v fazi pridobivanja dovoljenja Evropske komisije za državno pomoč, bi lahko bilo izplačilo podrejenih obveznosti razlog za zavrnitev prošnje za državno pomoč.

"Odredba je nezakonita"

Medij: Dnevnik Avtorji: Vukovič Vesna,Svenšek Katja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 04. 12. 2014 Stran: 8

BANKE

Za zagotovitev kapitalske ustreznosti Banke Celje 160 milijonov evrov po neuradnih informacijah ne bo zadoščalo. Za dokapitalizacijo, ki naj bi jo skušali izpeljati še letos, ima ministrstvo na razpolago 308 milijonov evrov.

Za kapitalsko krepitev Banke Celje 160 milijonov evrov po dostopnih informacijah ne bo dovolj. Zahteva po dokapitalizaciji, za katero si vsi vpleteni prizadevajo, da jo izpeljejo še pred koncem leta, naj bi bila višja za okoli 20 odstotkov oziroma okoli 30 milijonov evrov. Ministrstvo za finance ima v letošnjem proračunu za dokapitalizacijo bank na razpolago sicer 308 milijonov evrov, pri čemer opozarjajo, da ta znesek nikakor ne napoveduje višine dokapitalizacije celjske banke.

Bruselj čaka na soglasje državnega zbora

Finančno ministrstvo si prizadeva, da opravi z dokapitalizacijo Banke Celje še letos, tako da strošek ne bo bremenil proračuna prihodnje leto. Ali jim bo uspelo, je odvisno od državnega zbora, nato pa še od evropske komisije. Ta je, kot smo že večkrat poročali, z državno pomočjo že šesti slovenski banki pripravljena soglašati le ob hkratni zavezi države, da bo sledila privatizacija, in sicer združene Abanke in Banke Celje. Vlada se je Bruslju že ob pridobivanju soglasja za dokapitalizacijo Abanke zavezala, da bo banki združila - Banka Celje naj bi se dejansko pripojila Abanki - najkasneje do začetka leta 2016, ni pa mogla soglašati z zavezo, da bo združeno banko prodala, saj je ta odločitev še vedno v rokah državnega zbora.

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja:Poslovni Dnevnik Datum: 04. 12. 2014 Stran: 9

PODJETJA

NLB pod vodstvom Janka Medje je predsednika nadzornega sveta podržavljene banke Gorazda Podbevška spravila v sila neugoden položaj. Argumenti, s katerimi Medja upravičuje zahtevo za predčasno razrešitev Bogdana Topiča iz nadzornega sveta Trima, namreč veljajo tudi za prvega nadzornika NLB.

Predsednik uprave Nove Ljubljanske banke (NLB) Janko Medja je pri načrtovani razrešitvi Bogdana Topiča iz nadzornega sveta Trima (ne)hote omajal tudi ugled svojega prvega nadzornika Gorazda Podbevška, kije doslej veljal za enega od njegovih največjih podpornikov.