NLB

Društvo Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) je v sodelovanju z Odvetniško pisarno Tamara Kek, d.o.o., pripravilo pripombe k Predlogu zakona o postopku sodnega varstva imetnikov kvalificiranih obveznosti banka. Predlagatelj zakona (Ministrstvo za finance) in več kot očitni soavtor zakona (Banka Slovenije) s predlogom zakona poskušata legalizirati domnevna kazniva dejanja, ki jih aktivno in na podlagi številnih dokazov in utemeljenih očitkov preiskujejo kriminalisti.

V Društvu MDS žalostno ugotavljamo, da pripravljavci predloga zakona očitno do danes niso uspeli niti prebrati odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-295/13, saj je vsebina predloga zakona v veliki meri diametralno nasprotna temu, kar zahteva Ustavno sodišče. Še več, Ministrstvo za finance skupaj z Banko Slovenije v zakon skuša vnesti kup dodatnih (tudi retroaktivnih) kriterijev, vse z namenom poskusa naknadne legalizacije izbrisov v bankah in zabrisa sledi, zakaj so morali slovenski davkoplačevalci bistveno preplačati sanacijo bank. Predlog zakona torej ne prinaša rešitev in je že povsem jasno, da bo tudi novi zakon podvržen presoji ustavnosti.

Ljubljana, 06. april 2017

Banka Slovenije »prikladen grešni kozel« ali misija odvračanja pozornosti od serije očitanih kaznivih dejanj

Guverner Banke Slovenije, Boštjan Jazbec je na nenavaden dan (01.04.2017) v intervjuju za dnevnik izjavil: »Smo prikladen grešni kozel za vse, kar je bilo v Sloveniji narobe«. Naj poudarimo, da v Društvo MDS guvernerja Banke Slovenije štejemo med osebe, za katere naj bi veljali najvišji standardi strokovnosti in etičnosti. Izjava Guvernerja resnično deluje kot 1. aprilska šala, še posebej če se spomnimo na nedavno razkrito sodno odredbo III Kpd 29285/2016, ki na dobrih 45 straneh razkriva serijo kaznivih dejanj, ki naj bi jih storil guverner Boštjan Jazbec v sodelovanju z ostalimi člani takratnega Sveta Banke Slovenije. 

Še posebej zgovorna so pričanja oziroma zbrane informacije zastopnikov različnih ustanov, kot so npr. Agencija za javni nadzor na revidiranjem (direktorica mag. Mojca Majič), Slovenski inštitut za revizijo (direktor dr. Marjan Odar), Združenje Bank Slovenije (predsednik Upravnega odbora France Arhar), Okrožno sodišče v Ljubljani (takratni registrski sodnik Jože Ruparčič), Okrožno sodišče v Celju (takratna registrska sodnica Andreja Zupan), Okrožno sodišče v Mariboru (takratni registrski sodnik Jože Vidic), KPMG Slovenija, d.o.o. (direktorica Nevenka Kržan). Očitno guverner Banke Slovenije vsem navedenim, kakor tudi celotni slovenski javnost želi sporočiti, da je njegova funkcija biti »prikladen grešni kozel«, med tem ko izpostavljene sume storitve kaznivih dejanj seveda guverner ne želi komentirati, kaj šele da bi jih strokovno ovrgel.

Medij: Delo (Aktualno) Avtorji: Unknown Teme: Mali delničarji Datum: Čet, 06. apr.. 2017 Stran: 2

Pritožbe Pri vpisu sprememb kapitala NLB naj bi nastale napake Pravni interes razlaščencev je čez noč izginil

Ljubljana - Potem ko je Višje sodišče v Ljubljani junija 2014 enemu od razlaščenih delničarjev NLB že priznalo pravni interes v pritožbi na vpis sprememb statuta in dokapitalizacije naše največje banke, je pri ponovnem odločanju v tej isti zadevi pravni interes njemu in še dvema razlaščencema odreklo. Odločitev je zdaj v rokah ustavnega sodišča.

Za kaj gre? V Delu smo že avgusta 2014 razkrili, da se je nekdanji delničar Nove Ljubljanske banke (NLB) Franci Perčič pritožil na vpis sklepa o povečanju kapitala in sprememb statuta NLB, ki gaje v okviru ukrepov za sanacijo bank sprejela Banka Slovenije na podlagi odločb o izrednih ukrepih. Trdil je, da vpis v sodni register ni izvedel potrebnega predhodnega znižanja osnovnega kapitala banke na nič, kar naj bi bil temelj za izbris delničarjev, poleg tega pa, da Banka Slovenije ni predložila vseh listin, potrebnih za ta vpis.

Interes je, interesa ni

Višje sodišče je presodilo, da ima pravni interes za pritožbo, in je njegovi pritožbi ugodilo. A prvostopenjsko sodišče je sklep le nekaj dni zatem ponovno vpisalo, čeprav je popravilo le sklep o spremembi kapitala, ne pa tudi drugih napak. Zato so se Perčič in še dva druga razlaščenca (eden je Tadej Kotnik) na sklep ponovno pritožili.

Medij: Delo (Aktualno) Avtorji: Unknown Teme: Mali delničarji Datum: Čet, 06. apr.. 2017 Stran: 2

Pritožbe Pri vpisu sprememb kapitala NLB naj bi nastale napake Pravni interes razlaščencev je čez noč izginil

Ljubljana - Potem ko je Višje sodišče v Ljubljani junija 2014 enemu od razlaščenih delničarjev NLB že priznalo pravni interes v pritožbi na vpis sprememb statuta in dokapitalizacije naše največje banke, je pri ponovnem odločanju v tej isti zadevi pravni interes njemu in še dvema razlaščencema odreklo. Odločitev je zdaj v rokah ustavnega sodišča.

Za kaj gre? V Delu smo že avgusta 2014 razkrili, da se je nekdanji delničar Nove Ljubljanske banke (NLB) Franci Perčič pritožil na vpis sklepa o povečanju kapitala in sprememb statuta NLB, ki gaje v okviru ukrepov za sanacijo bank sprejela Banka Slovenije na podlagi odločb o izrednih ukrepih. Trdil je, da vpis v sodni register ni izvedel potrebnega predhodnega znižanja osnovnega kapitala banke na nič, kar naj bi bil temelj za izbris delničarjev, poleg tega pa, da Banka Slovenije ni predložila vseh listin, potrebnih za ta vpis.

Interes je, interesa ni

Višje sodišče je presodilo, da ima pravni interes za pritožbo, in je njegovi pritožbi ugodilo. A prvostopenjsko sodišče je sklep le nekaj dni zatem ponovno vpisalo, čeprav je popravilo le sklep o spremembi kapitala, ne pa tudi drugih napak. Zato so se Perčič in še dva druga razlaščenca (eden je Tadej Kotnik) na sklep ponovno pritožili.

Časopisa Delo in Finance danes objavljata nove podrobnosti v zvezi s sanacijo slovenskih bank; tokrat neposredno podrobnosti iz sodne odbredbe (celotno odredbo razkrivajo Finance), ki je očitno bila podlaga za izvedbo hišnih preiskav v Banki Slovenije, Banka Slovenije pa je v sodelovanju z Evropsko centralno banko (ECB) poskušala javnost prepričati, da je vse v najlepšem redu in da je krivda na strani vseh ostalih (tudi policije), če tega ne razumejo. V Društvu Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) ne bomo ponovno poudarjali kako so zadeve šokantne, ampak bomo samo izrazili obžalovanje, da Banka Slovenije kot institucija in glavni akterji sanacije bank nimajo niti kančka morale, da bi se po takšnih dejanjih vsaj ponižno umaknili, ne pa da še danes poskušajo krivdo valiti na druge ali pa celo prepričujejo, da so oni najboljši in da so vsi ostali 'neumni'.

Ljubljana, 24. marec 2017

Poziv Policiji k čimprejšnji vložitvi kazenskih ovadb zoper vse odgovorne

Društvo MDS poziva policijo, da v kar najkrajšem možnem času vloži kazenske ovadbe zoper vse odgovorne v Banki Slovenije, s katerimi bi se ta 'saga' vsaj delno premaknila z mrtve točke in bi slovenska javnost vsaj delno izvedela, kaj vse se je zares dogajalo v Banki Slovenije ob 5 milijardni bančni sanacij z davkoplačevalskim denarjem.

Za ogled prispevka iz Dnevnika TV SLO 1 ob 19.00. z dne 24.03.2017 novinarja Viki Twrdy pritisnite TUKAJ ali na sliko.

Poziv Vladi RS k temeljiti proučitvi vsebine zakona, ki naj bi omogočal 'učinkovito' pravno varstvo za izbrisane imetnike

Sočasno Društvo MDS poziva Vlado RS, naj temeljito prouči vsebino zakona, ki ga v sodelovanju z Banko Slovenije in ostalimi akterji, ki so leta 2013 in 2014 sooblikovali 'sanacijo' slovenskih bank, pripravlja Ministrstvo za finance. Društvo MDS je sedaj še bolj prepričano, da vsi akterji bančne sanacije želijo 'urediti' stvari za nazaj. Trenutna izhodišča novega zakona so namreč diametralno nasprotna temu, kar je Vladi naložilo Ustavno sodišče, saj zakon pravno varstvo za izbrisane obvezničarje in delničarje dodatno otežuje, čeprav naj bi bil namen zakona ravno v učinkovitejšem pravnem varstvu.

Medij: Večer (V žarišču) Avtorji: Jelka Zupanič Teme: Mali delničarji Datum: Sre, 15. mar.. 2017 Stran: 3

PREDLOG ZAKONA 

Izbrisani podrejenci šestih saniranih bank naj bi šli po pravico na Okrožno sodišče v Ljubljani. Odškodnino bi dobili le, če so bili zaradi ukrepa Banke Slovenije na slabšem, kot bi bili sicer 

V sanaciji bank razlaščeni imetniki delnic in podrejenih obveznic, tako imenovani izbrisani podrejenci, so po oktobrski odločbi ustavnega sodišča dočakali odgovor finančnega ministrstva, kako bi lahko po sodni poti dobili morebitne odškodnine. Ministrstvo za finance je dalo v javno razpravo predlog zakona o postopku sodnega varstva imetnikov kvalificiranih obveznosti bank. 

Če odgovornosti ne bo mogoče naprtiti BS 

Skupna vrednost vseh izbrisanih obveznosti je po podatkih ministrstva za finance 963 milijonov evrov, do morebitnih odškodnin pa bi lastniki izbrisanih obveznic in delnic v šestih bankah lahko prišli, če bo v pravdnem postopku Okrožno sodišče v Ljubljani ugotovilo, da so bili na slabšem, kot bi bili, če jih zaradi ukrepa Banke Slovenije (BS) v letih 2013 in 2014 ne bi bili izbrisali. 

Če bi Banki Slovenije (BS) dokazali krivdo, bi morebitno odškodnino razlaščencem plačala BS, sicer proračun. Ministrica za finance Mateja Vraničar Erman je pojasnila: "Izplačevanje odškodnin je v prvi vrsti naslovljeno na Banko Slovenije, če je ugotovljena njena odgovornost za ugotovljene morebitne nepravilnosti. Če pa te odgovornosti ni mogoče naprtiti Banki Slovenije, bo morebitno odškodnino poravnala država oziroma državni proračun. S to rešitvijo želimo zagotoviti, da bo tudi ta zakon skladen s tistim delom ustavno zagotovljenega položaja Banke Slovenije, po katerem ne smemo dovoliti tako imenovanega monetarnega financiranja." 

Medij: Delo (Aktualno) Avtorji: Maja Grgič Teme: Mali delničarji Datum: Sre, 15. mar.. 2017 Stran: 3

Javna obravnava zakona Morebitne odškodnine naj bi plačali Banka Slovenije in država - Odvetnika: Predlagane rešitve otežujejo pravno varstvo 

Ljubljana - Če bo sodišče ugotovilo, da so bili lastniki podrejenih obveznic in delnic šestih saniranih bank na slabšem, kot bi bili, če Banka Slovenije za posamezno banko ne bi izrekla izrednega ukrepa, razlaščenci lahko pričakujejo odškodnino, sicer pa ne.  

Tako predvideva predlog zakona o sodnem varstvu imetnikov kvalificiranih obveznosti banke, ki ga je ministrstvo za finance dalo v javno obravnavo in naj bi odpravil ugotovljeno neustavnost zakona o bančništvu. Ministrstvo predlaga, da bi oškodovani vlagatelji tožbe za nepravilnost izrednega ukrepa Banke Slovenije (BS) proti BS in državi vložili v pravdnem postopku na Okrožnem sodišču v Ljubljani. 

Odločbe so nedotakljive 

To oziroma senat treh sodnikov bo presojalo, ali so bile kvalificirane obveznosti obravnavane skladno z zakonom o bančništvu in ali so bile metoda, predpostavke in način pridobivanja podatkov, ki so bili podlaga za oceno vrednosti premoženja bank, ustrezni ali napačni. Pri tem bo veljalo nasprotno dokazno breme: BS bo morala dokazati, da je ravnala s skrbnostjo dobrega strokovnjaka. Ni pa predvideno, da bi sodišče lahko presojalo o veljavnosti odločbe o izrednih ukrepih. 

Medij: Delo Avtorji: Maja Grgič Teme: Mali delničarji Datum: Pet, 24. feb.. 2017

Razkrivamo vsebino predloga zakona: Pogoj za uveljavljanje odškodnine bo dokazana nepravilnost ukrepa Banke Slovenije.

Ljubljana – Potem ko je upravno sodišče v zadnjih treh letih po tekočem traku zavračalo tožbe bančnih razlaščencev in temu zdaj pritrjuje še vrhovno sodišče, ministrstvo za finance v predlogu zakona o sodnem varstvu razlaščencev predvideva, da bi morali oškodovani vlagatelji vlagati tožbe prav na upravnem sodišču, smo izvedeli neuradno. Ti so zato ogorčeni. »To je britje norca iz vlagateljev,« je dejal eden od odvetnikov razlaščenih lastnikov podrejenih obveznic, ki ni hotel biti imenovan. Na ministrstvu za pravosodje menda ocenjujejo, da so predlagane rešitve celo slabše od sedanjih in da dodatno omejujejo pravico do sodnega varstva vlagateljev.

Na ministrstvu za finance vsebine predloga še ne razkrivajo, napovedujejo pa, da ga nameravajo v najkrajšem času posredovati v vladno proceduro. Skladno z določbo ustavnega sodišča bi moral biti zakon, ki naj bi odpravil neustavnost, sprejet v dobrih dveh mesecih.

Do odškodnine v dveh korakih

Čeprav je ustavno sodišče od zakonodajalca zahtevalo le zagotovitev učinkovitega pravnega sredstva za bančne razlaščence, pa ministrstvo za finance po naših informacijah zdaj predlaga postopek v dveh korakih. Najprej bo treba tožiti za nepravilnost izrednega ukrepa Banko Slovenije, šele nato bodo lahko terjali odškodnino.

Medij: Delo (Aktualno) Avtorji: Suzana Kos Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Datum: Pet, 03. feb.. 2017 Stran: 3

Slovesnost ob obletnici uvedbe evra Predsednik Borut Pahor včeraj ni izrekel niti besede v podporo guvernerju Banke Slovenije Boštjanu Jazbecu 

Ljubljana - Na za javnost zaprtem srečanju s predsednikom Evropske centralne banke Mariem Draghijem v Banki Slovenije so govorili o vplivu politike obrestnih mer na slabšanje položaja malih bank ter o avtonomnosti, kredibilnosti in odgovornosti centralnih bank. Vprašanj, povezanih s sanacijo bank, niso omenjali. 

Sanacije bank leta 2013 pa se je v svojem govoru ob slovesnosti obletnice uvedbe evra pri nas dotaknil slovenski guverner. »Ponosen sem na vse odločitve, ki smo jih v Banki Sloveniji sprejeli v najbolj kritičnih trenutkih leta 2013. Na kocki je bilo veliko. A stvari smo izpeljali prav - uspelo nam je zajeziti odliv bančnih vlog, stabilizirati bančni sistem tudi z ukrepi, ki so zdaj predmet kritik, gospodarstvo se je stabiliziralo ... Ravnali smo prav in najbolje možno, in ponovno bi ravnal enako kljub vsem kritikam m diskreditacijam, ki postajajo stalnica,« je v nagovoru poudaril Boštjan Jazbec. Morda je kdo pričakoval, da bo o pravilnosti sanacije govoril tudi prvi mož Evropske centralne banke (ECB) Mario Draghi, ki je včeraj sicer obiskal Slovenijo drugič, m to potezo je mogoče razumeti tudi kot simbolno podporo slovenskemu kolegu, na katerega letijo kritike predvsem v zvezi z izbrisom podrejencev. A sanacije Draghi ni omenil. 

Niti besede podpore vrhu slovenske centralne banke pa ni bilo slišati od predsednika države Boruta Pahorja, kar nekateri sogovorniki ocenjujejo kot oportunizem, čeprav je predsednik države že pred časom posredno napovedal, da Jazbec, vsaj pod njegovim predsedovanjem, novega guvernerskega mandata ne bo deležen. Dejal je, da namreč vsi, ki so sodelovali v sanaciji bank leta 2013, ne morejo računati na dovolj veliko podporo za ponovno imenovanje v državnem zboru. 

Odpoklica ne bo 

Boštjan Jazbec je sicer včeraj tudi jasno pokazal, da s položaja guvernerja ne glede na kritike, ne namerava predčasno oditi. Tisti, ki morda računajo, da bi lahko bil odpoklican, pa bodo razočarani. Postopek odpoklica guvernerja Banke Slovenije, h kateremu je poslanske skupine vseh strank, pozval predsednik Društva malih delničarjev Rajko Stanković:, namreč ne obstaja in takšnega postopka politiki niti ne morejo sprožiti. Tako so včeraj opozarjali poslanci vseh večjih strank, ki sodelujejo pri kadrovskih odločanjih v mandatno-volilni komisiji, ki jo vodi Mitja Horvat (SMC). Poročali smo, da so možnost odpoklicev lani poslanci celo že uzakonili za župane (ne pa za druge funkcionarje), a je po vetu državnega sveta novost prejšnji teden tudi za župane propadla. 

Guvernerja bi parlament po zakonu lahko razrešil le, če bi to ta sam predlagal, ali če za opravljanje funkcije ne bi več izpolnjeval pogojev, ali bi zagrešil hujšo kršitev. Oboje pa se ugotavlja po postopku, ki ga predpiše Banka Slovenije sama. Stanković je kot vzrok za odpoklic navedel guvernerjeve izjave pred komisijo za nadzor javnih financ o vlogi centralne banke pri prenosu slabih terjatev, ki naj bile neresnične. 

Poslanskim skupinam Državnega Zbora RS
Nacionalnemu preiskovalnemu uradu
Evropski komisiji
Evropski centralni banki
Evropskemu parlamentu

Poziv k takojšnjemu odpoklicu guvernerja Banke Slovenije in spremembi zakonodaje

Računsko sodišče Republike Slovenije je z dne 09.11.2016 objavilo Revizijsko poročilo pod oznako CN 3262-1/2016/42. Vsebina slednjega poročila je bila na zahtevo Banke Slovenije, zaradi domnevnega varovanja poslovne skrivnosti zatemnjeno. Časnik Finance je 31.01.2017 razkril do sedaj zakrite dele Revizijskega poročila Računskega sodišča RS, ki jasno in nedvoumno potrjujejo sume o potencialnem oškodovanju malih delničarjev in obvezničarjev NLB, d.d. zaradi prenosa terjatev na DUTB. Čedalje bolj postaja jasno, da Banka Slovenije, kljub javnim sporočilom in izjavam njenih funkcionarjev, ni imela le »koordinacijske« ali »podporne« vloge pri sestavljanju končnega seznama terjatev, ki jih je NLB dokončno prenesla na DUTB, ampak je v resnici bila ključni akter in nikakor zgolj koordinator.

Na žalost prvi odzivi Banke Slovenije sledijo načelu 'če laž ponoviš 100x bo ta postala resnica'. Morda pa na drugi strani želi Banka Slovenije povedati, da je poročilo Računskega sodišča tisto, ki napačno povzema dejstva in dokaze, vendar pa potem ni jasno zakaj je predmetno poročilo sploh bilo potrebno počrniti na zahtevo Banke Slovenije. Skladno z 39.a členom Zakona o Banki Slovenije za njene guvernerje ne velja zakon, ki ureja preprečevanje korupcije, velja pa ta isti zakon za osebe, katerim Banka Slovenije podeljuje soglasje za opravljanje funckcije v bankah?! Povedano drugače, guverner lahko ravna koruptivno, oseba, o kateri guverner presoja, če izpolnjuje pogoje »fit & proper« pa ne sme ravnati koruptivno.

Banka Slovenije niza neresnico za neresnico

Slab mesec po objavi omenjenega Revizijskega poročila Računskega sodišča je Guverner Banke Slovenije g. Boštjan Jazbec na 39. seji Komisije za nadzor javnih financ, ki je potekala dne 01.12.2016 v prostorih Držanega zbora RS izjavil, da v okviru prenašanja terjatev iz NLB na DUTB: »/.../ Banka Slovenije ni sestavila seznamov za prenos. /.../« in nato še enkrat ponovil: »/.../ Vloga Banke Slovenije pri sestavi seznama je bila torej zgolj podporna. /.../«.

Banka Slovenije še danes očitno vztraja pri svojih izjavah, čeprav je v poročilu jasno zapisano, da NLB Seznamov oz List B, B+ in C NLB sploh ni imela na razpolago. Kako je potem banka bila tista, ki je seznam sestavila, če sploh ne razpolago s predmetnim dokumentom?!

Še več, Banka Slovenije v včerajšnjem odzivu niza nove neresnice in zavajanja. Glede vrednotenja terjatev za prenos Banka Slovenije zapiše: »Banka Slovenije ni določila prenosnih vrednost. /.../ Končno prenosno vrednost je določila Evropska komisija /.../«. Računsko sodišče pa popolnoma nasprotno na 77 strani: »Iz 68. Točke sklepa Evropske komisije o državni pomoči sicer izhaja, da je vrednost ob prenosu predhodno določila Banka Slovenije /.../«. Ne samo da Banka Slovenije navaja čisto nasprotje temu, kar je ugotovilo Računsko sodišče, sočasno se »dela norca« iz celotne Slovenije, s tem ko navaja, da je Evropska komisija določila vrednost, po katerih naj bi se terjatve prenašale na DUTB. Vezano na zgoraj navedeno in ponavljajoče se izjave Banke Slovenije, pozivamo Evropsko komisijo, da se jasno opredeli, ali je res Evropska komisija sama določala prenosne vrednosti vseh 286 terjatev, ki so bile iz NLB prenešene na DUTB? Torej, ne zanima nas, ali je Evropska komisija potrdila prenosne vrednosti ampak nas zanima kdo je določil vrednosti predmetnih 286 terjatev?

Poziv k odstopu guvernerja in ukrepanje zoper ostale odgovorne

Društvo MDS je javno pozvalo Nacionalni preiskovalni urad (NPU), da prednostno obravnava prejeto poročilo Računskega sodišča RS in izvede vse potrebne ukrepe, da bodo sprožene sodne preiskave pred pristojnimi sodišči zoper vse odgovorne osebe.  Pozvali smo tudi Guvernerja BS, da odstopi, vendar iz njegove današnje in včerajšnje reakcije je razvidno, da tega ne namerava storiti.

Poziv poslanskim skupinam in poslancem državnega zbora za pričetek odpoklica Guvernerja BS

Zaradi nenehnega zavajanja in prikrivanja dejanskega stanja državnemu zboru RS, katerega nedvoumno dokazuje že prej omenjeno poročilo Računskega sodišča, vas kot predstavnike zakonodajne oblasti  pozivamo, da nemudoma sprožite postopek za odpoklic guvernerja Banke Slovenije dr. Boštjana Jazbeca, skladno z 39. členom Zakona o Banki Slovenije.

Poziv za spremembo zakonodaje in spremembo nosilca priprave zakona

Kot zakonodajalca vas pozivamo, da sprožite naslednje zakonodajne postopke in sicer:

• črtanje 39.a člena Zakon o Banki Slovenije (ZBS-1-UPB1) - s tem bodo guvernerji in viceguvernerji BS zavezani k spoštovanju zakona o preprečevanju korupcije. Besedilo, ki se črta: »Za člane Sveta Banke Slovenije se ne uporabljajo določbe zakona, ki ureja preprečevanje korupcije oziroma zakona, ki ureja nezdružljivost opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo, ki se nanašajo na sankcijo predčasnega prenehanja mandata.« (Uradni list RS, št. 72/2006 z dne 11. 7. 2006: 39.a člen ZBS-1)
• sprejem ustrezne zakonodaje, s katero bo Računskemu sodišču nemudoma omogočen tudi nadzor in revidiranje delovanja Banke Slovenije za tekoče poslovanje; 
• da odredite v soglasju z Računskim sodiščem izredni nadzor nad delom BS za čas, ko so se sprejemali ukrepi za sanacijo bank, to je od 1. januarja 2013 pa do 31. decembra 2016;
• da Zakon o popravi določil za učinkovito pravno sredstvo ZBan-1L, ki ga je naložilo Ustavno sodišče RS, v pripravo takoj prenesete iz Ministrstva za finance na Ministrstvo za pravosodje, pri čemer pri pripravi tega zakona ne smejo sodelovati osebe oz. institucije, ki so to neustavnost povzročile (MF in BS ter vsi vpleteni v obeh institucijah).

Od države in njenih upravljavcev, pa zahtevamo, da sprožijo ustrezne postopke zoper člane Uprave NLB in NS NLB, ker niso ugovarjali razvrednotenju premoženja banke. Pri tem posebej opozarjamo, da Uprava NLB tudi ni dobili soglasja NS NLB za takšno dodatno razvrednotenje, kar je bilo tudi v nasprotju z določili tedaj veljavnega statuta NLB. 

Društvo MDS

Medij: Dnevnik (Poslovni Dnevnik) Avtorji: M. P. U. Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Datum: Čet, 02. feb.. 2017 Stran: 5

V minulih dneh so v javnost prišli zasenčeni deli novembrskega poročila računskega sodišča, ki dokazujejo, da je imela Banka Slovenije ključno vlogo pri prenosu slabih posojil iz NLB na DUTB, čeprav je centralna banka ves čas trdila, da je imela le podporno funkcijo. To je včeraj zatrdil predsednik Društva malih delničarjev (MDS) Rajko Stankovič. Guverner Boštjan Jazbec je decembra lani parlamentarni komisiji za nadzor javnih financ zatrdil, da Banka Slovenije ni sestavila seznamov za prenos terjatev in da tudi ni določila prenosnih vrednosti, pač pa je imela le podporno funkcijo pri njihovem oblikovanju. 

»Hkrati je guverner ves čas tudi trdil, da so prenosne vrednosti terjatev določili v evropski komisiji, kar ni res,« je opozoril Stankovič. Vprašal se je tudi, kako bo predstavnik evropske komisije odločal, koliko je vredna neka posamezna terjatev, ko pa še nikoli ni slišal za določeno podjetje,« se je vprašal Stankovič. Poslance, ki so Jazbeca imenovali za guvernerja, bodo mali delničarji pozvali, naj ga tudi odpokličejo. »Menimo, da imajo določeni poslanci toliko vesti, da če jih je nekdo zavajal in pripeljal do napačne odločitve, bodo znali ta gordijski vozel presekati in se odločili za postopek odpoklica,« je dejal Stankovič. Mali delničarji pozivajo tudi pristojne, naj sprožijo ustrezne postopke zoper člane nadzornega sveta NLB, ki niso ugovarjali razvrednotenju premoženja banke.