Factor banka

Medij: Primorski dnevnik Avtorji: Kocbek Darja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 14. 02. 2015 Stran: 9

Slovenski davkoplačevalci so morali v približno četrt stoletja, kolikor imajo lastno državo, dvakrat sanirati svoje (državne) banke. Oblasti, ki so pripravile načrt za sanacijo in ga izvedle, so pri tem obakrat izbrisale del varčevalcev oziroma vlagateljev. S prvo sanacijo leta 1991 so brez svojih vlog ostali devizni varčevalci v podružnicah Ljubljanske banke v nekdanji Jugoslaviji. Decembra leta 2013 in lani so brez obveznic in delnic bank ostali mali domači vlagatelji.

Sodišče za človekove pravice v Strasbourgu, na katerega so se po pravico obrnili izbrisani tuji varčevalci, je julija lani slovenski državi že naložilo, da jim mora poplačati neizplačane vloge. Slovenske davkoplačevalce bo to skupaj z obrestmi po sedanjih izračunih stalo okrog pol milijarde evrov. Izbrisani slovenski varčevalci, ki so jim delnice in obveznice kot dobro naložbo ponujali na okencih bank, do Strasbourga še niso prišli. Čakajo na odločitev ustavnega sodišča.

Medij: Delo Avtorji: Kos Suzana,Grgič Maja,Gole Nejc Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Aktualno Datum: 14. 02. 2015 Stran: 2

Banka Slovenije Na komisiji za nadzor javnih financ so predlagali tudi kompromisno rešitev izbrisa podrejenih obveznic bank

Ljubljana - »Ne smemo mešati jabolk in hrušk,« odgovarja direktorica Agencije za javni nadzor nad revidiranjem Mojca Majic na vprašanje, kako je mogoče, da sta dva ocenjevalca različno ovrednotila kapital banke na isti dan. S tem izpodbija enega ključnih argumentov izbrisanih imetnikov podrejenih obveznic, ki opozarjajo na domnevne nepravilnosti Banke Slovenije (BS).

NLB je v devetmesečnem poročilu leta 2013 izkazovala 835 milijonov evrov kapitala, Deloitte pa je v poznejšem vrednotenju ocenil negativno vrednost, kar po mnenju izbrisanih lastnikov obveznic pomeni, da je Banka Slovenije hotela prikazati večjo bančno luknjo od dejanske. Obstaja razlika med revizijskimi in nerevizijskimi storitvami, pa poudarja Mojca Majic: »Revizorji revidirajo računovodske izkaze, dajejo zagotovila in preiskujejo na podlagi pravil, ki jih določa mednarodna zveza računovodskih strokovnjakov. Revizija se v tem loči od skrbnega pregleda. V tem primeru, torej pri pregledih kakovosti aktive, spoštovanje mednarodnih standardov revidiranja ni potrebno. Naročnik in izvajalec se v pogodbi dogovorita o končnem cilju, namenu pregleda in standardih.«

Medij: Dnevnik Avtorji: Vuković Vesna,Cirman Primož Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: V ospredju Datum: 14. 02. 2015 Stran: 2

POLITIKA / SANACIJA BANK

Pred guvernerjem Banke Slovenije Boštjanom Jazbecem je še en težek teden. Medtem ko poslanci zbirajo podpise za izredno sejo državnega zbora, bo že v sredo moral ozadja sanacije bančnega sistema pojasnjevati vladi. Mnenj o tem, da je bila ta predraga, je v politiki vse več.

Guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec za zdaj uživa podporo vlade Mira Cerarja, drugače pa o njegovem delu pri sanaciji bančnega sistema menijo v državnem zboru.

Za ogled posnetka iz oddaje Vroči stol na TOPTV z dne 12.02.2015 kliknite spodaj ali tukaj.

Medij: Večer Avtorji: Kocbek Darja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: V žarišču Datum: 13. 02. 2015 Stran: 2

Bolj kot pohlevnostje pomembna preudarnost za uporabo pravil o državnih pomočeh

Da je evropska komisija na podlagi pravil EU o državnih pomočeh, ki so začela veljati avgusta 2013, zahtevala izbris delnic in podrejenih obveznic v skupnem znesku 600 milijonov evrov iz podržavljenih slovenskih bank, javnost prepričuje guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec. Ne pove pa, da bi lahko v skladu s pravili, ki jih navaja, sredstva izbrisanih več kot 101.000 delničarjev pretvorili v lastniški kapital bank. V evropski komisiji namreč pojasnjujejo, da morajo delničarji in lastniki podrejenih obveznic "kar najbolj prispevati k zmanjšanju kapitalskega primanjkljaja". Torej morajo prispevati toliko, kot je mogoče. Namen tega pravila je zagotoviti, da mora biti količina davkoplačevalskega denarja za dokapitalizacijo bank minimalna oziroma čim nižja.

Medij: Svet24 Avtorji: Kariž Žiga Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 12. 02. 2015 Stran: 5

BANČNA LUKNJA Čeprav seje Banka Slovenije želela izogniti polemiziranju okrog »neupravičene« dokapitalizacije bank, se je včeraj vseeno odzval guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec in kategorično zavrnil vse očitke o prirejanju podatkov o kapitalski ustreznosti bank.

»Če kdo misli, da ima Banka Slovenije takšno moč, da lahko celotni evrski sistem pripravi do tega, da se naredi teste, da bi dokazali, da morajo slovenski davkoplačevalci dati v banke več denarja, kot je potrebno, živite v bujni domišljiji,« so bile besede, s katerimi je Jazbec zavrnil očitke, ki jih je v zapisu v časniku Finance navedel Tadej Kotnik, eden izmed oškodovanih v izbrisu podrejenih delnic.

Kotniku naj bi neznani vir iz Banke Slovenije zaupal, da je ta naročila več revizorskih mnenj, zgolj za to, da bi lahko prikazala slabo stanje v slovenskih bankah in izvedla izbris podrejenih obveznic. To naj bi dokazovalo velike razlike v vrednotenjih in dejstvo, da je Banka Slovenije upoštevala zgolj najslabšega izmed vseh. Jazbec je na te očitke odgovoril, da je do razlike v vrednotenjih prišlo zaradi dejstva, da so revizijske hiše uporabljale različne metodologije, do odstopanj od podatkov, ki so jih v letnih poročilih objavile banke, pa je prišlo, ker so morale revizijske hiše upoštevati likvidnostno vrednost banke ob predpogoju, da banke ne bi več delovale.

Za ogled TV prispevka iz Odmevov na RTV Slovenija 1 z dne 10.02.2015 kliknite na sliko ali tukaj.

ROSVITA PESEK (voditeljica): Bi tudi Slovenjo lahko doletela podobna zgodba, kot včeraj Švico, ko so mednarodni novinarji razkrili, da je švicarska banka HSBC skrivala podatke o tajnih računih in izvoru denarja in bomo tudi mi dobili afero Slovenialeaks. Časnik Finance namreč danes razkriva zgodbo o tem, kako naj bi v Banki Slovenije prirejali bilance bank, na podlagi katerih so potem lahko razlastili lastnike obveznic in delnic. 

FLORJAN ZUPAN (novinar): Tadej Kotnik, tudi sam razlaščeni lastnik obveznic, se sklicuje na anonimni vir iz Banke Slovenije, ki naj bi mu dal podatke o spornih izračunih, ki so bili potem podlaga za razlastitev. 

Medij: Dnevnik Avtorji: Vuković Vesna,Cirman Primož,Modic Tomaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: V ospredju Datum: 11. 02. 2015 Stran: 2

GOSPODARSTVO / BANČNIŠTVO

Tudi lanskoletna gospodarska rast ni bila neposredna posledica sanacije bank, saj podjetja še vedno s težavo prihajajo do posojil pri državnih bankah. To je pred časom priznal celo guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec, ko je govoril o slovenskem »fenomenu rasti brez kreditiranja«. Pri sanaciji velikih poslovnih sistemov (Cimos, Hidria) se znova zatika, ker jih dogovori z bankami omejujejo pri vlaganju v razvoj. Iluzije o preglednem prodajanju premoženja so pred dobrim tednom dni dokončno razblinili v DUTB, kjer so na trgu hkrati ponudili terjatve do več kot dvajsetih podjetij, pri čemer so potencialnim kupcem dali na voljo le dva tedna časa. Tudi sicer kupnine od prodaje tega premoženja ne bo prejela država, ampak njene banke, ki imajo v lasti obveznice DUTB. 

Medij: Dnevnik Avtorji: Cirman Primož,Modic Tomaž Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 10. 02. 2015 Stran: 7

Banka Slovenije je v lanski odločbi o izrednih ukrepih ugotovila, da ima Banka Celje "le" okrog 50 milijonov evrov negativnega kapitala. Zakaj je torej ob 190-milijonski državni injekciji zahtevala še izbris za 92 milijonov evrov obveznic in podrejenih depozitov?

Skoraj leto in pol po začetku sanacije bančnega sistema na dan prihajajo nove informacije o domnevno spornem delovanju Banke Slovenije pod vodstvom guvernerja Boštjana Jazbeca pri projektu, ki je slovenske davkoplačevalce stal že več kot pet milijard evrov.

Duha je iz steklenice včeraj izpustil Tadej Kotnik, prvi borec proti razlastitvi imetnikov podrejenih obveznic slovenskih bank. V kolumni za časnik Finance je objavil prepis pogovora z neimenovanim visokim uslužbencem iz Banke Slovenije. Iz njega je razvidno, da so Jazbečevi Banko Celje konec leta 2013 na vsak način silili v podržavljenje. Prav ugotovitev velike kapitalske luknje je bila ključni razlog, zaradi katerega se je Banka Slovenije po vzoru NLB, NKBM in Abanke Vipe odločila razlastiti tudi lastnike podrejenih obveznic in depozitov Banke Celje, ki so tako skupaj izgubili za več kot 92 milijonov evrov premoženja. Enak načrt pa imajo v Banki Slovenije očitno tudi za Gorenjsko banko, četudi ima ta konec lanskega leta le še minimalni potencialni kapitalski primanjkljaj.

Medij: Večer Avtorji: Ferluga Irena Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 10. 02. 2015 Stran: 6

Društvo MDS poziva pristojne organe, naj uvedejo preiskavo o zakonitosti ukrepanja Banke Slovenije ob razlastitvi delničarjev in obvezničarjev šestih bank

Društvo Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) je včeraj policiji podalo uradno naznanitev več sumov kaznivih dejanj več uslužbencev Banke Slovenije. V javnem pozivu pristojne organe poziva, naj po uradni dolžnosti nemudoma uvedejo preiskavo zoper uslužbence Banke Slovenije, predvsem njeno vodstvo in nekatere direktorje ključnih oddelkov. Včeraj so prišle v javnost nekatere podrobnosti o domnevnih nepravilnostih pri načinu sprejemanja odločitev Banke Slovenije o izbrisu delničarjev in obvezničarjev šestih bank - NLB, NKBM, Abanke, Probanke, Factor banke in Banke Celje - ter pri ugotavljanju kapitala teh bank pred razlastitvijo.

Žrtve potencialne velike zarote