Aktualno
Podrobnosti o prestrukturiranju Vzajemne
Za ogled prispevka novinarke Darje Zupan iz oddaje KODA na TV SLO1 z dne 01,marcec 2025 pritisnite TUKAJ ali na sliko.
Lepo pozdravljeni! Preoblikovanje zavarovalnice Vzajemna še vedno razburja potrošnike. Gledalci ste se na nas obrnili s številnimi vprašanji, danes bomo poskusili ponuditi odgovore. Darja Zupan se je med drugim pozanimala, kaj storiti, če je obvestilo o deležu pri Vzajemni prejel kdo od vaših pokojnih sorodnikov. Poglejmo!
Alja Čas Markovič - članica uprave Vzajemne: Vsakdo, ki je imel konec leta 2023 pri Vzajemni sklenjeno dodatno - zdravstveno zavarovanje, je upravičen do deleža, če je medtem umrl, pa se njegov delež šteje v zapuščinsko maso.
Darja Zupan (novinarka): Za dediče so pri zavarovalnici pripravili poseben obrazec.
Alja Čas Markovič - članica uprave Vzajemne: Dobijo potrdilo, da je njihov pokojnik bil upravičen do deleža ali pa do delnice in s tem potrdilom lahko potem si pomagajo v zapuščinskem postopku in to se deduje tako, kot vsako drugo premoženje.
Darja Zupan (novinarka): Kaj pa, če je sklep o dedovanju že pravnomočen?
Alja Čas Markovič - članica uprave Vzajemne: Je pa to potem to naknadno najdeno premoženje in je treba potem to premoženja seveda spet priglasiti pri sodišču in če sodišče izda sklep o dedovanju naknadno najdenega premoženja. Seveda, tukaj je treba oceniti, koliko tega je, vedeti je treba, da se tudi plača sodna taksa pri zapuščinskih zadevah, tako da malo je treba to oceniti, a se to res splača.
Darja Zupan (novinarka): Ljudem se poraja tudi vprašanje, zakaj so do deleža upravičeni le nekdanji zavarovanci Vzajemne in ne tudi tisti, ki so imeli dodatno zdravstveno zavarovanje sklenjeno pri zavarovalnicah Triglav in Generali.
Rajko Stanković (predsednik Društva Mali delničarji Slovenije): Obe drugi komercialni zavarovalnici sta v 100-odstotni lasti delniških družb in nista Vzajemni zavarovalnici.
Darja Zupan (novinarka):Vzajemna bo delnice izdala konec leta, do takrat naj bi izplačala tudi denar tistim, ki so se tako odločili in je njihov delež nižji od zneska 120-ih evrov. Torej je tudi za tiste, ki še ne vedo, ali bi delnice sploh prevzeli, še čas, da o tem razmislijo.
Rajko Stanković (predsednik Društva Mali delničarji Slovenije): Delnica je smiselna verjetno za tistega, ki ima že trgovalni račun in poleg tega trguje z drugimi delnicami, za tistega, ki pa samo v to delnico šel, pa je verjetno to iz finančnega vidika misija nemogoče.
Darja Zupan (novinarka): Trgovalni računi namreč niso poceni, zato tako pri Vzajemni kot na finančnem ministrstvu ljudem svetujejo, naj počakajo, dokler država ne bo z zakonom omogočila odpiranja individualnih naložbenih računov, na katere bi lahko prenesli tudi delnice in bodo po napovedih cenejši od običajnih trgovalnih računov. Vlada naj bi o tem odločala še ta mesec.
Nikolina Prah – državna sekretarka na Ministrstvu za finance: Pričakujemo, da bi zakon začel veljati v naslednjem letu, glede na postopke preoblikovanja Vzajemne bi to lahko sovpadalo, predvidevam, da bomo dali v zakon tudi neko določbo, ki bo omogočala neposredno uvrstitev delnic Vzajemne na individualni naložbeni račun.
Darja Zupan (novinarka): Pri Vzajemni prav tako soglašajo s pobudo poslanske skupine NSi-ja, da bi morali starejšim ljudem omogočiti preprost prenos delnic Vzajemne na drugo osebo.
Matija Šenk- predsednik uprave Vzajemna: Si tudi predstavljamo mogoče, tako kot za individualne in naložbene račune, pa mogoče še za kaj, da se bo mogoče poskrbelo za kakšno izjemo.
Darja Zupan (novinarka): Še preden so se izplačila in izdaja delnic sploh začela, pa se je že zapletlo. Skupščina Zavoda za zdravstveno zavarovanje zahteva -ponovno revizijo ocene vrednosti zavarovalnice Vzajemna. Dvomijo namreč v uradni izračun, po katerem je zavod upravičen do vrnitve ustanovnega kapitala v višini 11 milijonov evrov. Po izračunih zavoda bi moral biti ta delež trikrat višji.
Matija Šenk- predsednik uprave Vzajemna: Verjamem, da je bilo to vrednotenje v redu pripravljeno. Ne nazadnje je Ministrstvo za finance imenovalo ocenjevalca KF finance, pa ta ocena je bila tudi revidirana s strani, tudi s strani ministrstva imenovanih revizorjev PwC-ja.
Darja Zupan (novinarka): Na finančnem ministrstvu dodajajo, da morebitna04:06 - revizija ni v njihovi pristojnosti, pri ZZZS-ju pa lahko, če presodijo, da njihov delež ni bil ustrezno določen, zahtevajo sodni preizkus svojega deleža. In če bi jim po sodni poti uspelo?
Rajko Stanković (predsednik Društva Mali delničarji Slovenije): Verjamem, da bo zavarovalnica Vzajemna, če bo pač04:23 - to drugo vrednotenje pokazalo na večji kapital, bo z nekim obvestilom obvestila vse tiste, ki so že bili upravičeni do delnic, da imajo nov vložek. Tiste, ki pa mu morebiti niso bili upravičeni do delnic, pa bi s tem padli v razred tistih, ki delnice lahko pridobijo, pa bi verjetno morali dobiti novo obvestilo, kjer bi pač jih obvestili, da ne morejo dobiti izplačila denarnih sredstev, vendar morajo prevzeti delnice.
Darja Zupan (novinarka): Ker je vprašanj potrošnikov o preoblikovanju Vzajemne veliko, je družba na svoji spletni strani objavila odgovore na najpogostejša, ljudem pa so za pojasnila na voljo tudi na posebni klicni številki 080 20 60.
Ljudska obveznica 2 izdaja
Za ogled prispevka iz oddaje ODMEVI TV SLO1 z dne 19.02.2025 pritisnite TUKAJ ali na sliko.
TANJA STARIČ: Finančno ministrstvo načrtuje drugo izdajo ljudskih obveznic. Vpis se bo začel 10. marca, njihova skupna vrednost tokrat ne bo omejena. Obveznica bo triletna, obrestna mera pa 2,75 odstotka. Najnižji znesek, ki ga bo mogoče vplačati, bo tako kot lani 1.000 evrov in najvišji 250.000 evrov, kar je 100.000 več kot lani. Na borzo bodo obveznice uvrščene 1. aprila.
RAJKO STANKOVIĆ (predsednik Društva Mali delničarji Slovenije): V slovenskih bankah je prejeto to 25 milijard depozitov in država želi del teh prihrankov aktivirati na kapitalskem trgu. Gre za obveznico, ki je popolnoma varna zadeva. Gre za triletno obveznico v različnih od 1.000 do 250.000 in s tem želi država neko dolgoročnejšo dražjo obveznico poplačati.
Vzajemna - denar ali delnice?
Dobrih 400 tisoč zavarovancev Vzajemne, ki jim pripada delež do 120 evrov, si te dni beli glavo z iskanjem odgovora na vprašanje, ali naj raje vzamejo ponujeni denar ali pa sprejmejo odločitev, da se jim vsak pripisani evro v deležu nadomesti z delnico Vzajemne.
S preoblikovanjem Vzajemne bo 800 tisoč zavarovancev lahko prišlo do njenih delnic. Okoli polovica jih bo dobila delnice in sploh nimajo izbire, tistim, ki jim je bil izračunan delež do 120 evrov (ta je odvisen od let zavarovanja), pa bodo izplačali denar, razen če bodo eksplicitno vložili izjavo, da si želijo Vzajemninih delnic (na najpogostejša vprašanja o preoblikovanju so odgovarjali na povezavi ali pa s pritiskom na logotip Vzajemne zgoraj).
Ljubljana, 27.01.2025
Bloomberg Adria in njen novinar Aleksandar Lukić je predsednika Društva Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) Rajka Stankovića vprašal, kaj naj naredijo tisti, ki imajo izbiro vzeti denar ali delnice?
Stanković ugotavlja: "Ta trenutek še vsi ponudniki trgovalnih računov ostajajo pri rednih cenikih, kar pomeni, da bo oseba, ki bo imela 120 delnic po en evro, če še nima trgovalnega računa za druge delnice, plačala minimalno 40 evrov na leto za odpiranje in vodenje računa, kar pomeni, da bo, če dividend ne bo, v treh letih izgubila vložek."
Dodaja: "Torej, če so delnice Vzajemne edine, ki jih upravičenec prevzema, in ne bo kupoval drugih delnic, je ekonomska upravičenost na resni preizkušnji, saj Vzajemna napoveduje dobiček šele v treh letih, torej ravno takrat, ko vložek porabimo za trgovalni račun."
Zapisano seveda ne velja za tiste, ki trgovalni račun že imajo, saj bodo delnice preprosto prenesli nanj in počakali na kotacijo. To pa jim, tako Stanković, ne bo pomenilo občutno večjega stroška vodenja trgovalnega računa.
Celoten članek si lahko ogledate TUKAJ.
Vzajemna - Na pošto prva obvestila upravičencem v okviru statusnega preoblikovanja
Člani Vzajemne bodo te dni pričeli prejemati obvestila o statusnemu preoblikovanju Vzajemne v delniško družbo. Člani, katerih delež ne presega 120 EUR bodo imeli na izbiro izplačilo bodisi v denarju bodisi v delnicah, vrednost 1 delnice pa znaša 1 EUR. Skupno številko upravičencev je 412.217.
Člani, katerih vrednost presega 120 EUR pa bodo prejeli delnice, številko takšnih upravičencev je 419.356. Na osnovi navedenga bomo v Sloveniji dobili delniško družbo, ki bo imela daleč največje število delničarjev v zgodovini. Dosedanji rekord je pripadal nekdanji Novi KBM d.d., ki je ob vrhuncu dokapitalizacij dosegla 100.000 delničarjev.
Ljubljana, 15.01.2025
Za ogled prispevka iz oddaje Odmevi na RTV Slovenija 1 z dne 14.01.2025 kliknite na sliko ali tukaj.
Delničarji Intereurope tudi po 14 letih ostali brez dividend, trgovanje na borzi ni več možno
Na 43. skupščini delničarjev Intereurope, ki je potekala 19. julija 2024 je bilo prisotno 94,85 % delnic z glasovalno pravico. Sprejeti so bili vsi predlagani sklepi in delničarji spet niso dočakali vsaj minimalne zakonske dividende.
Koper, 19. julij 2024
Skupščina se je seznanila s poslovni rezultati leta 2023
Skupina Intereuropa v letu 2023 ustvarila 188,5 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je za 6 odstotkov oziroma 11,9 milijona evrov manj kot v letu 2022. Pomembno so na padec prihodkov vplivale občutno nižje cene pomorskih in letalskih prevozov ter nižji obseg povpraševanja po cestnih prevozih. EBITDA se je povečal za 5 odstotkov in znaša 15,8 milijona evrov. Veliki pozitivni premiki pred leti zelo zadolžene skupine pa so vidni v gibanju neto finančnega dolga 3 , ki je ob koncu leta 2023 znašal 27,5 milijona evrov oziroma 1,7 kratnik EBITDA in je bil najnižji v zadnjih dvajsetih letih poslovanja skupine. V primerjavi z zaključkom predhodnega poslovnega leta je skupina Intereuropa znižala neto finančni dolg za 15,0 milijonov evrov
Bilančni dobiček je ostal nerazporejen
Bilančni dobiček v višini 21.351.055,77 EUR je zaradi nasprotovanja večinskega delničarja Pošte Slovenije d.o.o. ostal nerazporejen in tako delničarji niso pričakali dividende niti po 14 letih suše, zadnjo dividendo so prejeli davnega leta 2007, ko je le ta znašala 0,83 EUR.
Skupscina je sprejela spremembe statuta
Informacije o delu družbe in sporočila bodo sedaj po sprejeti spremembi statuta le še na spletni strani družbe.
Družba s pooblastilom za pridobivanje lastnih delnic, a pozabili na določilo 90 a člena Zakona o dohodnini
Ker je sodišče vpisalo sklep o umiku z borze, trgovanje s to delnico ni več možno preko borze, zadnji tečaj pred umikom pa je bil 1,70 EUR.
Skupščina delničarjev je upravi družbe podelila pooblastilo za pridobivanje in odsvojitev lastnih delnic po ceni, ki ne sme biti nižja od 50 centov in ne višja od 1,57 EUR za dobo 18 mesecev.
Skupščina je prav tako pooblastila Upravo za umik lastnih delnic brez nadaljnjega sklepanja o zmanjšanju osnovnega kapitala.
Delničar, ki bo prodal delnice v sklad lastnih delnic bo plačal 25 % davek med razlika med nabavno in prodajno ceno
Rajko Stanković je kot pooblaščenec delničarjev opozoril, da je tak sklep glede na določilo veljavnega 6. odstavka 90. člena Zakona o dohodnini, za družba, ki ne kotirajo na organiziranem trgu v izrazito ekonomsko škodo delničarjev.
6. odstavek 90. člena Zakona o dohodnini https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO4697, glasi:
»6. izplačana vrednost delnic ali deležev v primeru odsvojitve delnic ali deležev v okviru pridobivanja lastnih delnic oziroma deležev družbe, razen v primeru, ko družba pridobiva lastne delnice na organiziranem trgu. Davčni zavezanec lahko v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek, uveljavlja zmanjšanje izplačane vrednosti za nabavno vrednost odsvojenih delnic ali deležev, ki se določi v skladu z 98. členom tega zakona. Če je dogovorjeno obročno izplačevanje vrednosti delnic ali deležev, se nabavna vrednost porazdeli med obroke sorazmerno njihovi višini. Če je davčni zavezanec delnice ali deleže družbe pridobival na različne datume, se šteje, da je odsvojil zadnje pridobljene delnice ali deleže. Odsvojitev delnic ali deležev po tej točki ne šteje za odsvojitev kapitala po III.6.3. poglavju tega zakona.«
,kar bi za delničarja pomenilo, da bi v primeru kapitalskega dobička pri odsvojitvi delnic plača 25 % davek ne glede na dolžino imetništva. In zanj ne velja, da se stopnja znižuje se vsakih pet let imetništva kapitala in znaša:
|
|
Za leto 2019 in prej |
Za leto 2020 in 2021 |
Od leta 2022 |
|
po dopolnjenih petih letih imetništva kapitala: |
15% |
20% |
20% |
|
po dopolnjenih desetih letih imetništva kapitala: |
10% |
15% |
15% |
|
po dopolnjenih 15 letih imetništva kapitala: |
5% |
10% |
Oproščeno plačila dohodnine |
|
po dopolnjenih 20 letih imetništva kapitala: |
Oproščeno plačila dohodnine |
Oproščeno plačila dohodnine |
|
Odpoklic in imenovanje člana nadzornega sveta
Skupščina je odpoklicala mag. Boruta Vujčiča in na mesto njega imenovala Marka Remsa, člana poslovodstva Pošte Slovenije, ki pa je v preteklosti tudi že bil član uprave Intereurope.
Delničarjem Metrel Dus 13,50 EUR dividende, prenos delnic ob prodaji še z več omejitvami
Današnja skupščina delničarjev Metrel Dus d.d. se je začela s proceduralnim zapletom, saj je bilo od 111.526 delnic, ki so bile navzoče ob pričetku od 123.883 delnic z glasovalno pravico, kar 100 pooblastil oz. 49.042 delnic (glasov) na zahtevo predsednika Društva MDS Rajka Stankovića, ki je odvetnik Valentin Bajuk nato iz glasovanja izločeno, saj je odvetnik prisluhnil argumentom, da je vsebina 100 zbranih pooblastil direktorice v nasprotju z določili 308. a člena ZGD-1 in tudi zaradi opozorila o potencialnem preseganja prevzemnega praga, skladno z določili 4. člena ZTFI ter tudi potrjenega ne obveščanja ATVP o teh dejstvih. Skupščina je nato nadaljevala delo z novo sklepčnostjo 62.502 delnic oz 50,45 % osnovnega kapitala.
Horjul, 18.07.2024
Delničarjem 13,50 EUR dividende, Uprava in NS pa z razrešnico
V predstavitvi je direktorica predstavila lansko poslovanje in predsednik NS je podal svoje poročilo. Pri tem smo ugotovili, da čeprav je v letnem poročilu pisalo, da je bilo pregledano tudi konsolidirano letno poročilo le temu ni bilo tako. V razpravi več delničarjev se je izkazalo, da je neuradna konsolidirana vrednost 1 delnice Metrel DUS na dan 31.12.2023 kar 574,00 EUR. Vnela se je tudi razprava o načinu in ceni kupovanja delnic v preteklih letih cca 30 EUR za 1 in sedanji ceni, ki znaša že med 250 in 300 EUR.
V okviru razprave je tudi predstavnik družbe Danuwell Industries, ki je bil na skupščini prisoten preko pooblastila delničarjev ponovno izkazala interes za lastniški vstop v družbo Metrel DUS in ponudbo iz preteklih mesecev v višini 250,00 EUR/ delnico uradno povišal na 452,00 EUR/ delnico, seveda ob pogoju, da tako kupljene delnice dobijo dovoljenje za prenos na novega lastnika, saj statut to trenutno veže na soglasje NS in vodstva, ki pa temu vstopu nista naklonjena, saj ga ocenjujeta kot poskus sovražnega prevzema po besedah predsednika NS Metrel DUS.
Delničarji so nato za dividende izglasovali sklep, da se za to nameni 13,50 EUR na delnico in izglasovali podelitev razrešnice upravi in nadzornemu svetu za leto 2023
Izbor revizorja za leto 2024
Delničarji so tudi imenovali BM Veritas revizija iz Ljubljane za pooblaščeno revizijsko družbo za leto 2024.
Pooblastilo za nakup lastnih delnic in povezane spremembe Statuta Metrel DUS d.d.
Pri pooblastilu za nakup lastnih delnic od 40 % oz cca 229,60 EUR/delnico do 100 % konsolidirane knjigovodske vrednosti 574,00 EUR/delnico je Rajko Stanković kot pooblaščenec delničarjev opozoril, da je tak sklep glede na določilo veljavnega 6. odstavka 90. člena Zakona o dohodnini, za družba, ki ne kotirajo na organiziranem trgu v izrazito ekonomsko škodo delničarjev.
6. odstavek 90. člena Zakona o dohodnini https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO4697, glasi:
»6. izplačana vrednost delnic ali deležev v primeru odsvojitve delnic ali deležev v okviru pridobivanja lastnih delnic oziroma deležev družbe, razen v primeru, ko družba pridobiva lastne delnice na organiziranem trgu. Davčni zavezanec lahko v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek, uveljavlja zmanjšanje izplačane vrednosti za nabavno vrednost odsvojenih delnic ali deležev, ki se določi v skladu z 98. členom tega zakona. Če je dogovorjeno obročno izplačevanje vrednosti delnic ali deležev, se nabavna vrednost porazdeli med obroke sorazmerno njihovi višini. Če je davčni zavezanec delnice ali deleže družbe pridobival na različne datume, se šteje, da je odsvojil zadnje pridobljene delnice ali deleže. Odsvojitev delnic ali deležev po tej točki ne šteje za odsvojitev kapitala po III.6.3. poglavju tega zakona.«
,kar bi za delničarja pomenilo, da bi v primeru kapitalskega dobička pri odsvojitvi delnic plača 25 % davek ne glede na dolžino imetništva. In zanj ne velja, da se stopnja znižuje se vsakih pet let imetništva kapitala in znaša:
|
|
Za leto 2019 in prej |
Za leto 2020 in 2021 |
Od leta 2022 |
|
po dopolnjenih petih letih imetništva kapitala: |
15% |
20% |
20% |
|
po dopolnjenih desetih letih imetništva kapitala: |
10% |
15% |
15% |
|
po dopolnjenih 15 letih imetništva kapitala: |
5% |
10% |
Oproščeno plačila dohodnine |
|
po dopolnjenih 20 letih imetništva kapitala: |
Oproščeno plačila dohodnine |
Oproščeno plačila dohodnine |
|
Če to zelo plastično ponazorimo in pri tem zanemarimo višino razlike med nakupno in prodajno ceno delnice, če bo družba odkupovala delnice po 300,00 EUR, bo moral lastnik plačati 25 % davka oz. 75 EUR / delnico in bo neto dobil le 225,00 EUR/ delnico. Če pa bo delnice družba odkupila po 574,00 EUR in tudi pri tem zanemarimo višino razlike med nakupno in prodajno ceno delnice, pa do delničar moral plačati 25 % davka oz. 143,50 EUR / delnico in bo neto dobil le 430,50 EUR/ delnico
V primeru pa da delnice kupi drug delničar ali kupec, ki ni družba sama, pa tega davka ni in v primeru, da je delničar lastnik več kot 15 let nebi plačal nobenega davka.
Tudi zaostrovanje določil statuta glede prenosa delnic, ki je celo strožji od določil ZGD-1 je bil predmet burne debate, saj le to posledično tudi znižuje vrednost naložbe in ni v ekonomskem interesu delničarjev, a na koncu je bil sklep le izglasovan z zadostno večino in zato je bila napovedana izpodbojna tožba na oba sklepa tako na statut kot na sklep o odkupu v sklad lastnih delnic.
Imenovanje članov nadzornega sveta, predstavnikov delničarjev
Skupščina je sicer najprej glasovala o nasprotnih predlogih za člane nadzornega sveta, ki jih je podal delničar družbe, a pri tem ni bil uspešen, pa čeprav se je med kandidati znašel tudi Marko Voljč bivši predsednik uprave NLB d.d. in nato je bil NS izglasovan po prvotnem predlogu.
Skupščina se je končala ob 19.15 uri in je trajala kar 4 ure in 15 minut, kar kaže na zanimivo razpravo in soočanje različnih mnenj o prihodnosti družbe in njeni dividendni politiki, ki je trenutno še neizdelana. Razprava na skupščini kaže, da si večina delničarjev trenutno želi, da Metrel Dus ostane "v rokah obstoječih delničarjev" in prihodu tujega investitorja, vsaj zaenkrat niso naklonjeni.
Delničarjem Krke 7,50 EUR bruto dividende
V Hotelu Šport na Otočcu potekala 30. redna skupščina delničarjev Krke, d. d., Novo mesto. Skupno število na skupščini zastopanih delnic in glasovalnih pravic je bilo 17.522.278, kar predstavlja 56,93 % delnic z glasovalno pravico. Na njej so se seznanili z letnim poročilom uprave za poslovno leto 2023, revizorjevim poročilom in poročilom nadzornega sveta o rezultatih preveritve letnega poročila za leto 2023 in njegovi potrditvi ter poročilom o prejemkih članov uprave in nadzornega sveta družbe za leto 2023. Delničarji so sprejeli sklepa o uporabi bilančnega dobička za leto 2023 ter podelili razrešnico upravi in nadzornemu svetu za leto 2023. Za člana nadzornega sveta, predstavnika delničarjev, so za petletno mandatno obdobje izvolili Mojco Osolnik Videmšek.
Otočec, 11. julij 2024
Delničarjem 7,50 EUR bruto dividende
Delničarji so na skupščini sprejeli sklep, da se bilančni dobiček za leto 2023 v višini 381.939.946,00 EUR uporabi za naslednje namene:
• za dividende (7,50 EUR bruto na delnico) 230.933.392,50 EUR,
• za druge rezerve iz dobička 75.503.276,75 EUR,
• za prenos v naslednje leto 75.503.276,75 EUR.
Potrjena dividenda v višini 7,50 EUR bruto na delnico je 13,6 % večja kot lani. Dividende se delničarjem začnejo izplačevati 25. 7. 2024, in sicer po stanju vpisov v delniško knjigo, vodeno pri KDD – Centralni klirinško depotni družbi, d. d., Ljubljana, na dan 24. 7. 2024. Delničarji so potrdili in odobrili delo uprave in nadzornega sveta v poslovnem letu 2023 in jima podelili razrešnico.
Seznanitev s Poročilom o prejemkih
Seznanili so se s Poročilom o prejemkih članov uprave in nadzornega sveta Krke, d. d., Novo mesto za leto 2023 in ga potrdili.
Mojca Videmšek Osolnik dobila nov mandat v nadzornem svetu
Za članico nadzornega sveta, predstavnico delničarjev, so za petletno mandatno obdobje, ki se začne 12. 7. 2024, izvolili Mojco Osolnik Videmšek.
Skupščina se je seznanila z predstavniki delavcev v nadzornem svetu
Seznanili so se, da je svet delavcev Krke, d. d., Novo mesto na svoji 11. seji 20. 3. 2024 za predstavnike delavcev v nadzornem svetu za petletno mandatno obdobje, ki se začne 21. 6. 2024, izvolil Tomaža Severja, Matejo Vrečer in Mari Božič.
Delničarji Uniorja niso dočakali dividende, ki je posledica >tihega pritiska konzorcija bank<
Na današnji skupščini delničarjev Uniorja d.d. je bilo navzočih 1.880.174 delnic z glasovalno pravico, kar je predstavljalo 68,03 % delnic z glasovalno pravico oziroma 66,24 % osnovnega kapitala. Skupščina je izglasovala vse sklepa, razen sklepa o delitvi bilančnega dobička.
Zreče, 10.07.2024
Skupščina se seznanila s predstavitvijo letnega poročila za poslovno leto 2023 in poročilom nadzornega sveta o rezultatih preveritve letnega poročila za poslovno leto 2023 ter poročilom o prejemkih članov uprave in nadzornega sveta za poslovno leto 2023.
Delničarji spet brez dividend, Društvo MDS v izpodbijanje sklepa o ne delitvi bilančnega dobička
Delničarji niso izglasovali dividende 0,33 EUR na delnico in tako ostajajo že 14 let brez dividendnega donosa. Kljub predlogu uprave in NS, da se deli zakonska minimalna dividenda skladno z 399 členom ZGD-1, se je večinski delničar SDH odločil, da podpre nasprotni predlog, ki je predlagal, da se dividenda ne izplača zaradi »tihega neformalnega pritiska« bank, ki družbi dajejo posojilo, saj bi ji v primeru izplačila nekaj več kot 936.000 EUR dividend, le te banke odrekle znižanje obrestne mere za 0,6 % točke oz. za 330.000 EUR neto/letno, pa čeprav je taka možnost v pogodbi bila dopustna, saj Unior izpolnjuje vse zaveze do bank upnik po vseh kazalcih zadolženosti tako na skupini kot na matičnem podjetju.
Pred glasovanjem, je predsednik Društva MDS Rajko Stanković opozoril na jasna določila 399. člena ZGD-1, ki v primeru pozitivnega rezultata zahteva, da se deli vsaj teh 4 % osnovnega kapitala, v tem primeru 0,33 EUR na delnico, a žal SDH ni prisluhnil tem argumentom in glasoval PROTI, zato je Drustvo MDS napovedalo sodno izpodbijanje takega sklepa. Sodna praksa je več kot jasna in bo na koncu družba po kakšnem letu in pol pravdanja morala izplačati dividendo, zadnji pravnomočno zaključeni primer je bila zadržana dividenda iz leta 2021 v Elektro Maribor, ki jo je družba konec junija 2024 izplačala, vmes pa imela nepotrebne stroške s pravdo.
Uprava in NS z razrešnico
Uprava in nadzorni svet sta prejela razrešnico. Skupscina je sprejela Politiko prejemkov uprave in nadzornega sveta družbe UNIOR d.d. in se seznanila z odstopom g. Roberta Vuge z dne 12. 12. 2023, ko je odstopil s funkcije predsednika in člana nadzornega sveta, saj je s 01. 05. 2024 pričel s funkcijo predsednika Uprave Unior d.d.
Izvoljen nov član NS
Skupščina je za novega člana NS Uniorja za obdobje od 10.07.2024 do 04.07.2027 imenovala g. Andreja Gradišnika nekdanjega direktorja SIJ Metal Ravne.
Delničarjem Elektro Primorske 9 centov dividende
Na današnji 30. seji skupščine Elektra Primorska, d. d. je bilo prisotnega 83,76 odstotkov zastopanega kapitala družbe. Delničarji so se seznanili z revidiranim letnim poročilom družbe za leto 2023, s prejemki uprave in članov nadzornega sveta in s Politiko prejemkov organa vodenja v družbi Elektro Primorska. Delničarji so odločali o uporabi bilančnega dobička za leto 2023 ter upravi in nadzornemu svetu družbe podelili razrešnico za opravljeno delo v preteklem letu.
Nova Gorica, 02.07.2024
Seznanitev s revidiranim letnim poročilom za leto 2023
Na skupščini delničarjev Elektra Primorska so se delničarji seznanili z revidiranim letnim poročilom družbe za leto 2023, s prejemki uprave in članov nadzornega sveta ter revizorjevim poročilom in poročilom nadzornega sveta o preveritvi in potrditvi letnega poročila za leto 2023.
Dividenda 9 centov na delnico
Delničarji Elektra Primorska so na današnji skupščini sklenili, da se lanski bilančni dobiček v višini 1.765.686 evrov v celoti izplača delničarjem v obliki dividend. Bruto dividenda na delnico znaša 0,09 evra. Družba bo dividende izplačala dne 30. 10. 2024 delničarjem vpisanim pri KDD na dan 29. 10. 2024.
Uprava in nadzorni svet z razrešnico
Upravi in članom nadzornega sveta, ki so v letu 2023 opravljali to funkcijo in so na tej funkciji v času odločanja skupščine, so podelili razrešnico za opravljeno delo v preteklem letu.
Zapisnik skupščine si lahko ogledate TUKAJ.












