Premogovnik Velenje

Medij: Dnevnik Avtorji: Cirman Primož Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 30. 08. 2013 Stran: 10

Premogovnik Velenje

Nadzorniki Premogovnika Velenje od uprave zahtevali dopolnitev programa sanacije, tudi z natančnejšimi izhodišči za pogajanja z bankami.

Nadzorni svet Premogovnika Velenje (PV) ni prižgal zelene luči sanacijskemu programu, ki ga je zaradi naraščajočih finančnih težav pripravila uprava na čelu z Milanom Medvedom na čelu. Dodatno težavo so ji včeraj povzročili v Holdingu Slovenske elektrarne (HSE). Na skupščini so namreč zavrnil predlog treh malih delničarjev, ki bi premogovniku omogočil brezplačno zaprtje več kot deset milijonov evrov finančnih obveznosti do holdinga. Družba iz Velenja bo tako morala svojemu večinskemu lastniku vrniti likvidnostna posojila, ki jih je najela letos za pokrivanje tekočih obveznosti, to pa bi lahko še dodatno omajalo Medvedov položaj.

Kot smo že poročali, so trije mali delničarji premogovnika - MP Naložbe, kjer je pomembni lastnik Bogdan Pušnik, luksemburška družba Towra, ki je bila pred leti tesno poslovno povezana s Pušnikom, in Intertrade ITC v likvidaciji - upravi želeli podeliti pooblastilo za nakup desetih odstotkov lastnih delnic. Po njihovem predlogu PV tega zneska ne bi izplačal v denarju, ampak v lastniških deležih odvisnih družb, najverjetneje PV Investa, ki ima v lasti več nepremičnin na območju Šaleške doline. Čeprav se mali delničarji o predlogu uradno niso usklajevali z Medvedom, so šli temu precej na roko. Predlagali so namreč, da bi PV te lastne delnice v naslednji fazi odsvojil, in to kar - holdingu. Ta pa bi jih plačal tako, da bi premogovnik oprostil plačila neporavnanih obveznosti iz naslova posojil.

Medij: Delo Avtorji: Tavčar Borut Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 22. 08. 2013 Stran: 8

Sanacija Po podrobni analizi združitev s Termoelektrarno Šoštanj

Ljubljana - Na sedežu Holdinga Slovenske elektrarne so se srečali generalni direk-. tor HSE Blaž Košorok, direktor Premogovnika Velenje Milan Medved in njegov prvi nadzornik Marjan Ribnikar. Rudarji morajo končati nov izvozni jašek, mogoče pa jih čaka tudi združitev s Teš.

Blaž Košorok na vprašanje, kaj mora Premogovnik Velenje najprej storiti, da bo cena premoga padla na 2,25 evra na gigadžul, kar je obljuba bankam in vladi, odgovarja, da je treba najprej končati projekt novega izvoznega jaška za premog (NOP 2). S tem bi se zmanjšali stroški transporta premoga in storitev. A da bi ta projekt nemoteno tekel, se bo Premogovnik Velenje moral odpovedati tako rekoč vsem drugim naložbam. Za nov izvozni jašek je namreč vseskozi zmanjkovalo denarja.

Združitev ni nemogoča

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 02. 08. 2013 Stran: 8

Premogovnik Velenje

Mali delničarji so iz lastništva Premogovnika Velenje ter od odškodninskih tožb, ki so jih vložili proti vodilnim v skupini HSE, zdaj pripravljeni odstopiti že za ceno katere od nestrateških hčera velenjske družbe.

Male delničarje Premogovnika Velenje s Francem Gajškom in Bogdanom Pušnikom na čelu očitno mineva potrpljenje in si želijo nemudoma izstopiti iz lastništva velenjske družbe.

MP Naložbe, luksemburška Towra in Intertrade ITC so namreč na premogovnik naslovili zahtevo za razširitev dnevnega reda skupščine, na kateri bodo delničarji konec meseca odločali tudi o podelitvi pooblastila upravi za nakup lastnih delnic. Po predlogu malih delničarjev bi moral premogovnik za 10-odstotni delež lastnih delnic odšteti visokih 11 milijonov evrov, saj so ceno dokapitalizacijske delnice določili pri 40,8 evra, kar je identično knjigovodski vrednosti delnice. Toda nakupa lastnih delnic velenjska družba ne bi izvedla z denarjem, temveč z delnicami katere od svojih hčerinskih podjetij, ki bi bile prav tako ovrednotene po knjigovodski vrednosti. »Namesto hčerinskih podjetij, ki ne sodijo v njegovo osnovno dejavnost, bi Premogovnik Velenje dobil lastne delnice. S temi delnicami bi lahko nato poravnal svoje terjatve do HSE, ki bi na ta način brez kakršnega koli denarnega toka končno zaprl lastništvo Premogovnika Velenje,« je zahtevo malih delničarjev utemeljil njihov odvetnik Vladimir Bilič. »Ker bi odkup delnic potekal brez denarnega toka, bi bilo za HSE smiselno, da predlog podpre. V kolikor se to ne bo zgodilo, pa bo to jasno znamenje, da nimajo nikakršnega interesa za konsolidacijo lastništva Premogovnika Velenje in končanje spora z malimi delničarji,« nam je še dejal Bilič.

Medij: Žurnal24 Avtorji: Centralna redakcija Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Slovenija Datum: 14. 06. 2013 Stran: 6

Blok 6. Tokrat kriminalistov ni zanimal Alstom, ampak premog.

Preiskava. Celjski kriminalisti so včeraj zaradi sumov storitve več kaznivih dejanj s področja gospodarske kriminalitete opravili več hišnih preiskav na območju policijskih uprav Celje, Ljubljana in Murska Sobota. Pri tem so odvzeli prostost dvema 45-letnima moškima, doma z območij Velenja in Ljubljane. Po neuradnih podatkih naj bi bila pridržana nekdanji direktor Termoelektrarne Šoštanj (Teš) Uroš Rotnik in Bogdan Pušnik, lastnik borznoposredniške hiše (BPH) Medvešek Pušnik in Rotnikov osebni prijatelj.

Gre za premog?

Oba bi lahko povezovalo več zgodb, vse pa vodijo v rudnik Velenje, v katerem je BPH prek satelitov eden od večjih manjšinskih lastnikov. Pušnikov brat (bivši nadzornik v BPH in dveh družbah lastnicah deležev v Premogovniku Velenje) Ivan Pušnik je denimo svetoval Gorenju pri nakupu indonezijskega premoga. Eden od načrtov, ki se je omenjal pred leti, je bil tudi, da bo velenjski lignit zaradi premajhne kalorične vrednosti za novi blok v Šoštanju treba mešati z indonezijskim premogom. Podatki Rotnika in brata Pušnik bi bilo mogoče povezati tudi s poskusom odkupa deleža manjšinskih lastnikov Premogovnika Velenje, ki so zahtevali petkratno ceno za svoje deleže. o kakovosti in zalogah premoga so bili večkrat spremenjeni.

Poti vodijo tudi v Te-tol

Medij: Dnevnik Avtorji: M. P. Teme: Mali delničarji, ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 10. 05. 2013 Stran: 8

NFD Holding

Še preden bodo v NFD Holdingu izvedli dokapitalizacijo s pretvorbo dela posojil v kapital, bodo morali več delnic združiti v eno, kar bodo občutili zlasti mali delničarji holdinga, ki bodo namesto delnic dobili le delne pravice.

Ceno sanacije NFD Holdinga, nekoč enega izmed finančno najbolj stabilnih privatizacijskih holdingov, bodo kot kaže v veliki meri plačali mali delničarji. Banke upnice in Sava bodo namreč po izvedeni dokapitalizaciji s pretvorbo 10,3 milijona evrov posojil v kapital obvladovale kar okoli 90 odstotkov lastništva, medtem ko bo delež obstoječih 65.000 malih delničarjev zvodenel na vsega nekaj odstotkov.

Cena dokapitalizacijske delnice je po naših informacijah določena pri enem evru (najnižja možna cena, ki jo dopušča zakon o gospodarskih družbah), vendar pa je to za obstoječe delničarje le slaba uteha. Še preden bodo Gorenjska banka, Sava, Banka Celje in Abanka Vipa v kapital NFD Holdinga pretvorile del svojih posojil, bodo morali v holdingu izvesti združitev delnic, saj v nasprotnem primeru dokapitalizacija sploh ne bi bila izvedljiva. Po neuradnih informacijah naj bi v NFD Holdingu devet dosedanjih delnic združili v eno, s čimer bi se skupno število delnic znižalo z 16,8 na le 1,9 milijona, številni mali delničarji pa bi namesto delnic prejeli le delne pravice.

Medij: Dnevnik Avtorji: Cirman Primož Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 07. 03. 2013 Stran: 7

Pivovarna Laško

Pivovarna Laško se spet dogovarja o reprogramu 370 milijonov evrov posojil. Skoraj štiri leta po tem, ko je njeno vodenje prevzel Dušan Zorko, so na njenem dnevnem redu bolj ali manj iste teme, družba pa bo očitno kmalu potrebovala tudi poslovno sanacijo.

Skoraj štiri leta po tem, ko je Dušan Zorko prevzel vodenje Pivovarne Laško, se zdi, da se domača skupina pijač vrti v krogu. Že kratkoročni obstoj Pivovarne Laško je danes bolj ali manj odvisen le od (ne)milosti bank. Četudi se bo uprava z bankami upnicami v prihodnjih dneh vendarle dogovorila o reprogramu večine okoli 370 milijonov evrov kratkoročnih posojil, ki zapadejo konec marca, pa so dolgoročne perspektive skupine bolj ali manj temne.

Kdaj ne le finančna, ampak tudi poslovna sanacija?

Na njenem dnevnem redu so domala že več let enake teme: poleg reprograma in odprodaje premoženja z deležem v Mercatorju na čelu še pogodbeni koncem ali druge oblike notranje reorganizacije skupine, ki naj bi ji prinesle več sinergij.

Medij: Večer Avtorji: Jager Vasja,Drevenšek Simona Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Naslovna stran Datum: 21. 02. 2013 Stran: 1

Evropska investicijska banka še ni sprejela odločitve o črpanju 440-milijonskega kredita

V Termoelektrarni Šoštanj (TES) še vedno niso prejeli nobenega uradnega obvestila Evropske investicijske banke (EIB) glede črpanja 440-milijonskega posojila za izgradnjo šestega bloka. EIB namreč še ni sprejela nobene odločitve o nadaljnjem črpanju sredstev za slovenski energetski projekt. Iz banke so sporočili, da še vedno presojajo, ali so pogoji iz finančne pogodbe v celoti izpolnjeni. Neuradno je slišati, da naj bi posojilo na tanek led speljali okoljevarstveniki in mali delničarji Premogovnika Velenje, v banki pa naj bi bili skeptični tudi o menjavi vodstva. EIB, ki je TEŠ že dala posojila v vrednosti 110 milijonov evrov, je dobila tudi precej kritičnih pisem iz Slovenije na temo 1,3 milijarde evrov težkega projekta, ki jih je dolžna preučiti. Evroposlanci, med njimi tudi Alojz Peterle, so jo opozorili, da TEŠ 6 preiskujejo Evropska komisija, Komisija za preprečevanje korupcije in OLAF. Dokument, s katerim država jamči za vračilo 440 milijonov evrov kredita, sicer ni opremljen s protikorupcijsko klavzulo, kljub temu pa obstaja vrsta okoliščin, v katerih je sporazum z EIB lahko razveljavljen. Slednje dokazuje tudi praksa iz nekaterih projektov, ki jih je sofinancirala evropska banka. V TEŠ so pričakovali, da bodo kredit za gradnjo šestega bloka začeli črpati že konec februarja. Če kredita ne bo pravočasno - do zapadlosti obveznosti do Alstoma - se bo projekt podražil, pravijo v termoelektrarni.

Medij: Večer Avtorji: Jager Vasja,R.P.,Drevenšek Simona,K.A. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: V žarišču Datum: 21. 02. 2013 Stran: 5

Pogodba o državnem poroštvu za 440 milijonov evrov kredita pri Evropski investicijski banki za gradnjo TEŠ 6 nima proti kom pcijske klavzule, vendar bi bila v primeru kaznivih dejanj kljub temu razveljavljena

Termoelektrarna Šoštanj (TEŠ) je najkasneje v začetku februarja pričakovala odobritev kredita Evropske investicijske banke (EIB) za projekt TEŠ 6. A se je zapletlo. EIB naj bi preverjala nekatere sume o okoljski in ekonomski vzdržnosti 1,3 milijarde evrov vrednega projekta. EIB je bila obveščena tudi, da primer TEŠ 6 preiskuje tudi Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF). Pogodba o državnem poroštvu za kredit pri EIB ne vsebuje protikorupcijske klavzule, vendar bi bila v primeru kaznivih dejanj lahko kljub temu razveljavljena.

Bolj pomembni sta dejansko ugotavljanje in preganjanje korupcije

Pogodba je temelj za evropsko sofinanciranje največjega slovenskega infrastrukturnega projekta, sestavljena pa je po vzoru sorodnih sporazumov EIB v drugih evropskih državah. Dokument, s katerim država jamči za vračilo 440 milijonov evrov kredita, sicer ni opremljen s protikorupcijsko klavzulo, ki jo je na primer vsebovala 278 milijonov evrov težka pogodba o nabavi oklepnikov Patria, kljub temu pa obstaja vrsta okoliščin, v katerih je sporazum z EIB lahko razveljavljen. Kar dokazuje tudi praksa iz nekaterih projektov, ki jih je sofinancirala evropska banka. V primeru korupcije ali kršitve pogodbe, ki je od primera do primera drugačna, lahko EIB zahteva tudi vračilo že počrpanega denarja. Če je kršitev pogodbe resna, lahko zahtevajo tudi takojšnje plačilo že posojenega denarja.

Medij: Delo Avtorji: Tavčar Borut Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Kronika Datum: 14. 02. 2013 Stran: 9

Posojilo za šesti blok TRS zahteva kar odstop Boruta Pahorja in Janeza Janše

Ljubljana - Mali delničarji Premogovnika Velenje pišejo parlamentu, Janezu Janši, ministrstvom za finance, gospodarski razvoj in infrastrukturo, da se zaradi njihovega nezadovoljstva projekt ne bo začel. Iz EIB še ni uradnega odgovora.

Odvetnik malih delničarjev PV (MP Naložbe, Towra in Intertrade) Vladimir Bilič je parlamentu in vladi napisal, da je Evropska investicijska banka ustavila financiranje projekta Teš 6. »Ne glede na pisanje medijev je to brez dvoma izldjučno posledica našega obvestila EIB o tem, kako se ravna z delničarji,« je napisal Bilič. Dodaja, da delničarji z 9,3-odstotnim deležem ne privolijo v ceno lignita 2,25 evra na gigadžul in bodo »izkoristili vsako pravno možnost, da to preprečijo, tudi s presojo ustavnosti zakona o poroštvu države« za 440 milijonov evrov posojila Evropske investicijske banke (EIB). Druga možnost je odkup deležev malih delničarjev.