Petrol

Zakaj so lastniki odrešili Igorja Bavčarja

Medij: Mladina  Avtorji: Marn Urša  Teme: Mali delničarji  Rubrika / Oddaja: Ostalo   Datum: 04. 06. 2010
Stran: 26

BO BAVČAR NA KONCU IZ ZGODBE POTOPLJENEGA ISTRABENZA IZŠEL KOT ZMAGOVALEC?

Skoraj milijardo evrov znaša dolg, ki ga je Skupina Istrabenz pridelala pod vodstvom Igorja Bavčarja, potem ko se je ta odločil za poskus menedžerskega odkupa in brezglavo nakupovanje delnic Petrola. Nekoč uspešno primorsko podjetje je danes v postopku prisilne poravnave, za preživetje pa mora do konca leta zbrati sto milijonov evrov od prodaje Droge Kolinske in drugih naložb.

Čeprav je jasno, da je za insolventnost Istrabenza najbolj odgovoren Bavčar, za zdaj nič ne kaže, da bo kaznovan z odškodninsko tožbo za povzročeno škodo.


Nasprotno. Veliki lastniki Istrabenza na čelu s Petrolom so mu za preteklo poslovno leto podelili razrešnico, kar je svojevrstna odveza za pretekle grehe oziroma priznanje, da je delo predsednika uprave vse do zadnjega opravljal dobro.


Naj spomnimo, da je Bavčar Istrabenz vodil od leta 2002 do 15. maja lani, še dober mesec dni pa je bil član uprave, ki jo je za njim prevzel Bogdan Topič. Razrešnice ni dobil samo Bavčar, pač pa tudi Topič in nekdanji Istrabenzovi nadzorniki na čelu z Jankom Kosmino, ki so Bavčarju pod prste gledali v času, ko je ta sprejemal najbolj sporne odločitve. To pa še ni vse. Predstavniki velikih delničarjev so na skupščini skoraj soglasno sklenili, da je revizija za leto 2007 pokazala, da z izkazi družbe ni bilo nič narobe.


Družba Petrol je poleg tega kot največji delničar Istrabenza le nekaj ur pred začetkom skupščine umaknila soglasje k imenovanju posebnega revizorja, ki bi preveril vse Istrabenzove posle v zadnjih petih letih, ki so dosegli ali presegli tri milijone evrov. Petrol se je za to potezo odločil kljub temu, da je še dan pred skupščino predlog društva malih delničarjev o posebni reviziji podpiral. Poleg tega pa je Petrol podprl tudi predlog sedanje uprave Istrabenza, da se zoper nekdanje člane uprave in nadzornega sveta ne vloži odškodninska tožba, ki bi jo bilo sicer mogoče vložiti na podlagi izsledkov revizij treh Istrabenzovih poslov: prodaje delnic Maksima Holdinga v letu 2006, nakupa delnic Petrola v letih 2007 in 2008 ter nakupa poslovnega deleža podjetja SIMT. Kot je znano, je te revizije prek sodišča zahteval prav Petrol.


Odškodninske tožbe zoper Bavčarja, ki je najbolj odgovoren za megalomanski dolg Istrabenza, torej za zdaj ne bo.

 

Za to odločitev je posredno kriva država, saj je prek paradržavnih skladov in bank največja lastnica Petrola, hkrati pa je tudi večinska lastnica NLB, ki se na skupščino presenetljivo sploh ni prijavila. NLB ima v lasti 13,14 odstotka kapitala Istrabenza, delnice pa je dobila, ko jih je zaplenila Bavčarjevi Maksimi Holdingu, ker ta ni mogla vrniti posojil. Zakaj predstavnikov NLB na skupščini ni bilo, nam ni uspelo izvedeti, saj v NLB konkretnih odnosov s strankami in poslovnih odločitev ne komentirajo. Domnevati pa je mogoče, da se je NLB za takšno potezo odločila iz dveh razlogov: ker ji je bilo tako naročeno ali kar se ne želi izpostavljati glede na dejstvo, da je z izdatnim kreditiranjem Istrabenza naredila napako.


OGORČENJE MALIH DELNIČARJEV

Po mnenju ekonomista dr. Maksa Tajnikarja je rehabilitacija Bavčarja, ki se je zgodila na skupščini Istrabenza, škandal.

Enako menijo v Društvu Mali delničarji - Skupaj smo močnejši, ki mu predseduje Rajko Stankovič, zato pozivajo k ponovnemu sklicu skupščine, kjer bi se še enkrat glasovalo o imenovanju posebnega revizorja, ki bi preveril vse posle Istrabenza, sklenjene ali realizirane v obdobju od maja 2005 do konca marca lani, katerih vrednost je dosegala ali presegala tri milijone evrov in pri katerih obstaja utemeljen sum, da je prišlo do oškodovanja družbe. »Prepričani smo, da se bo pri večini poslov ugotovilo enako, kot je že bilo ugotovljeno pri reviziji nakupa delnic Petrola, namreč da nekdanji predsednik uprave ni ravnal v skladu z načelom skrbnosti vestnega in poštenega gospodarstvenika. Na podlagi ugotovitev naj skupščina nato sprejme sklep o vložitvi tožbe za povrnitev škode zoper nekdanjega predsednika uprave Istrabenza in morebitne druge odgovorne za današnjo insolventnost te družbe,« pravijo v društvu MDS.

Zanimivo je, da so se za izpodbojne tožbe odločili le v društvu MDS, medtem ko je Vseslovensko združenje malih delničarjev, ki ga vodi Kristjan Verbič, za zdaj diplomatsko tiho.

Stanković sicer pravi, da je bil z več strani opozorjen, naj z zahtevo za posebno revizijo ne nadaljuje, a da to mora narediti in da se morebitnih diskreditacij ne boji.


Če društvo MDS s pozivom o ponovnem sklicu skupščine ne bi uspelo, obstaja alternativna rešitev: mali delničarji lahko posebno revizijo zahtevajo prek sodišča, se pravi, da o tem sploh ne bi odločala skupščina. Sodišče mora njihovi zahtevi ugoditi, če mali delničarji dokažejo, da imajo v lasti za 400 tisoč evrov delnic Istrabenza. Šele na podlagi ugotovitev posebne revizije bi nato lahko vložili tožbo za povrnitev škode.

 

»Potrebujemo neizpodbitne dokaze o krivdi, ki jih lahko dobimo samo s posebno revizijo. Brez tega tožbe nima smisla vlagati. Preden se odločimo za izredna pravna sredstva, moramo izkoristiti vse redne pravne poti. Zahtevati posebno revizijo prek sodišča je velik strošek, zato skušamo ravnati čim bolj racionalno in posebno revizijo doseči prek skupščine.«


PETROL RAČUNA NA POLICIJO

 

Ali bo Petrol tožil nekdanje člane svoje uprave, bo znano v prihodnjih dneh

Medij: Dnevnik Avtorji: Matjaž Polanič Teme: ZGD-1C Rubrika / Oddaja: Poslovni dnevnik Datum: 01. 06. 2010 Stran: 25

Ljubljana - Vprašanje, ali bodo v Petrolu proti nekdanjim članom uprave, ki jih je vodil Marko Kryžanowski, vložili odškodninske tožbe, bo odgovor dobilo v prihodnjih dveh tednih, je včeraj napovedal predsednik uprave Petrola Aleksander Svetelšek.

Včeraj je namreč uprava Petrola dobila pravno mnenje o reviziji petih domnevno spornih poslov, ki jo je naredila revizijska družba KPMG. Prihodnji teden bodo člani uprave Petrola pravno mnenje preučili in se nato odločili o nadaljnjih ukrepih, je včeraj še napovedal Svetelšek. Nekdanja člana Boštjan Napast in Alenka Vrhnovnik Težak sta sicer še vedno zaposlena v Petrolu kot svetovalca uprave. Obema naj bi pred kratkim ponudili možnost sporazumnega odhoda, a se po neuradnih informacijah o odhodu z odpravnino nista želela niti pogajati.
 
Med domnevno spornimi posli nekdanje uprave je poleg 52 milijonov evrov težkega nakupa reškega Euro-Petrola, zemljišč v Srbiji in ustanovitve črnogorske družbe Petrol-Bonus tudi dogovor s črnogorskimi oblastmi, s katerim se je Petrol zavezal, da bo v državo investiral kar 154 milijonov evrov. O zmanjšanju obveznosti iz tega dogovora naj bi se uprava Petrola načelno že uspela dogovoriti, do najkasneje jeseni pa naj bi dobila tudi odgovor tamkajšnjega ministrstva za gospodarstvo.
 

Slovenija v OECD

Medij: Reporter Avtorji: Glucks Nenad Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Periskop Datum: 31. 05. 2010 Stran: 6

PREMIER BORUT PAHOR je prejšnji teden v Parizu prejel povabilo Sloveniji za vstop v Organizacijo za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD). Povabilo v organizacijo je Sloveniji, Izraelu in Estoniji predal italijanski premier Silvio Berlusconi, ki letos predseduje svetu OECD. Pahor je dejal, da je povabilo čast in privilegij ter daje to zanj zelo čustven trenutek. Nadaljeval je v svojem znanem stilu, da »od tu naprej vodi pot v elitni klub najbolj razvitih držav na svetu«. Ta klub je zanj kot forum za razpravo in odločitve o tem, kako lahko država deluje učinkoviteje, z manj korupcije in pregledneje. Do elitnega kluba mora Slovenija po njegovem prehoditi strmo in ponekod tudi nevarno pot, biti zelo ambiciozna in pogumna, imeti politično in socialno kondicijo ter odločenost, da pride na vrh. Generalni sekretar OECD Angel Gurria je poudaril, da lahko tudi Slovenija organizaciji prinese veliko. Ob Sloveniji je poudaril predvsem težko dogovorjeni zakon o upravljanju kapitalskih naložb države, kar je po njegovem zelo pomembna izkušnja tudi za OECD. Z nekoliko manj diplomatskimi besedami to pomeni, da je bilo do zdaj upravljanje slovenske države z njenimi naložbami v gospodarstvu izredno negospodarno, nepregledno in politikantsko.

KOT POOSEBLJENJE (zasebne) negospodarnosti bi lahko bil primer Igorja Bavčarja in njegovega vodenja Holdinga Istrabenz pri katerem je to skupino pripeljal do insolventnosti in več sto milijonov evrov izgube. Toliko bolj presenetljiva je bila odločitev delničarjev Istrabenza na skupščini, da na podlagi ugotovitev izredne revizije, ki jih je opravila revizijska hiša BDO, zoper bivšo upravo in nadzorni svet ne bodo vložili odškodninskih tožb. Predloga društva Mali delničarji, naj posle Istrabenza v minulih petih letih pregleda posebna revizija, niso podprli. Državni Petrol, ki je bil sprva med predlagatelji predloga o novi posebni reviziji, je od predloga nenapovedano odstopil, kar je bila očitno predvsem politična odločitev.


Skupščina je upravi in nadzornemu svetu Istrabenza za leto 2008 celo podelila razrešnico, kar je po besedah predstavnika društva Malih delničarjev Rajka Stankovića sporočilo, da lahko ribariš v kalnem, pa se ti nič ne zgodi.

Stotisoče vlagateljev naj bi letos ostalo brez dividend

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 31. 05. 2010 Stran: 19

Ljubljana - Več sto tisoč slovenskih vlagateljev bo letos ostalo brez dividend. Zaradi rekordnih izgub in prevelikega obsega finančnega dolga številne najpomembnejše slovenske družbe letos ne načrtujejo izplačila dividend, le redke pa bodo svojim delničarjem razdelile višje dividende kot v minulem letu.


Nova KBM, Nova Ljubljanska banka, Zavarovalnica Triglav, Gorenje, Helios, Luka Koper, Pozavarovalnica Sava, Istrabenz, Juteks, Iskra Avtoelektrika, Mlinotest in Intereuropa so le nekatere večje družbe, ki letos svojim delničarjem ne nameravajo izplačati dividend. Teh ponovno ne bo dobila niti večina od okoli pol milijona delničarjev holdingov, ki so nastali iz nekdanjih pooblaščenih investicijskih družb. Glavno besedo o (ne)izplačilu dividend bodo imeli seveda delničarji. Ti bodo namreč o delitvi bilančnega dobička odločali na skupščinah, ki se bodo v večji meri začele odvijati prihodnji mesec.

Vse družbe, ki kotirajo na Ljubljanski borzi, bodo po neuradnih ocenah letos za dividende namenile manj kot 100 milijonov evrov, od česar večina odpade na Krko in Mercator. Družbi, ki ju vodita Jože Colarič in Žiga Debeljak, bosta namreč letos za izplačilo dividend skupaj namenili kar 64 milijonov evrov oziroma 12 milijonov evrov več kot leto prej. Na tretje in četrto mesto po višini dividend sta se uvrstila Gorenjska banka in Telekom Slovenije. Slednji je za dividende v preteklih letih namenjal najvišje zneske, letos pa naj bi delničarjem izplačal za slabih 20 milijonov evrov dividend. Sedaj že nekdanji predsednik uprave Telekoma Slovenije Bojan Dremelj je sicer vletnem poročilu zapisal, da z letošnjim predlogom za izplačilo dividend »ohranjajo stabilno politiko dividend«, vendar pa velja ob tem omeniti, da bo letošnja dividenda Telekoma predvidoma za polovico nižja kot lani in štirikrat nižja kot v letu prej.

Bavčarju še nagrada?

Medij: Večer  Avtorji: Toplak Damijan  Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković  Rubrika / Oddaja: Danes
Datum: 29. 05. 2010 Stran: 2

Najbolj povedna izjava po skupščini koprskega Istrabenza je bila izjava Rajka Stankovića, predsednika Društva malih delničarjev MDS, da dogajanje na četrtkovi skupščini nosi sporočilo, da lahko ribariš v kalnem pa se ti ne bo nič zgodilo, če imaš tlstrezno knjižico. Hkrati pa je predstavnik malih delničarjev ugotavljal, da je korporativno upravljanje v Sloveniji globoko v krizi.


Kako si namreč razlagati dejstvo, da je imel nekdanji prvi mož Istrabenza Igor Bavčar v preteklosti veliko poslovno zgrešenih potez - prodaja naftnih črpalk avstrijskemu OMV in (pre)drago nakupovanje delnic Petrola, če omenimo le največji, ki so nekoč ugledni in uspešni koprski holding pripeljale na rob stečaja, v prisilno poravnavo, hkrati pa je za svoje delovanje za lansko leto vnovič prejel razrešnico kakor vsi njegovi nadzorniki. In vse to je omogočil največji delničar Istrabenza, Petrol, ki je prek Kada in Soda v 28,7-odstotni posredno državni lasti.

Članica Petrolove uprave Marica Lah je dejala, da bo rajši kot na novcrposebno revizijo čakala na policijske preiskave in da lahko Bavčarja in druge še vednp čaka odškodninska ali kazenska odgovornost, če se bo kasneje odkrilo, da je bilo ravnanje v nasprotju z zakonom ali za družbo škodljivo. Najverjetneje še sama težko verjame, da bi se kaj takega res lahko odkrilo in zgodilo. V tem pogledu je z ekonomskega vidika edina razumljiva izjava trenutnega šefa Istrabenza, Tomaža Berločnika, prej tudi nadzornika Petrola, ki je dejal, da ne mislijo zapravljati denarja in časa za preteklost, ko so v obdobju sanacije družbe in odprodaje nekaterih največjih naložb (Droga Kolinska, Instalacija, turističnih družb), s katerimi bi lahko bistveno zmanjšali svojo prezadolženost.

A tudi če jim bo vse to uspelo in se bo Istrabenz izvlekel iz brezna, v katerega so ga pahnila prejšnja vodstva, to ne spremeni dejstva, da bi bilo treba napraviti obračun glede morebitnih preteklih napačnih, škodljivih ali celo protizakonitih ravnanj.

Istrabenz pri tem ni osamljen primer in njihovo ustrezno reševanje na državni in zakonodajni ravni bi lahko bilo več kot ustrezno sporočilo vsem ostalim menedžerjem, kaj se jim lahko primeri, če se ne držijo pravil. Tako pa je samo manjkalo, da ni Igor Bavčar za lansko poslovno leto od delničarjev Istrabenza prejel celo nagrade...

Raje tovarno kot šivanko!

Medij: Delo  Avtorji: Šuligoj Boris  Teme: Mali delničarji  Rubrika / Oddaja: Mnenja  Datum: 29. 05. 2010
Stran: 5

Bavčar je odličen politik in katastrofalen gospodarstvenik. Tako je svojega nekdanjega sodelavca ocenila nekdanja politična sodelavka, le nekaj ur po četrtkovi skupščini družbe Istrabenz, d. d., ki je bila polomija že po obliki in načinu glasovanja.

Na videz in formalno je bilo sicer vse v najlepšem redu in seje vse izšlo tako, kot je načrtovala uprava in peščica domnevnih lastnikov Istrabenza.

V resnici pa se je vsa poslovna Slovenija in celotna slovenska politika po takšni skupščini resda malce populistično spraševala: »S čim je Bavčar prepričal Svetelška?«

Vesoljna Slovenija je od omenjene skupščine pričakovala, da bo tako ali drugače pribila Igorja Bavčarja na križ, namesto tega pa je dobil vse možne odpustke: razrešnico, odpoklic napovedane revizije in odstop od namere za odškodninsko tožbo. Revizorki sta sicer pojasnjevali, da so ostali brez odgovorov na številna vprašanja, da uprava Istrabenza ni imela ustreznih strokovnih analiz za drage nakupe Petrola ..., vendar je nemogoče z gotovostjo postaviti mejo med škodo, ki sojo povzročile napačne odločitve, in škodo, ki stajo povzročili gospodarska in finančna kriza.

Mariča Lah, članica uprave Petrola, je preostale delničarje in javnost potolažila z izjavo, da so si v Petrolu premislili zato, ker so 12. maja izvedeli za policijske ovadbe in preiskave v Istrabenzu. Toda omenjeni izgovor je dvakrat prinesen na lisičjem repu. Najprej zato, ker je slovenska javnost (in z njo Petrol) že 30. septembra lani vedela, da policija preiskuje tudi Istrabenzovo upravo. Še bolj pa zato, ker preiskava, ki jo tokrat vodijo kriminalisti v primeru Istrabenz, niti ne zadeva toliko poslovanje samega Istrabenza, ampak predvsem posle, ki so povezani s trgovanjem drugih družb z Istrabenzovim deležem.


Problemu Istrabenzove hobotnice se je najbolj približal mali delničar Rajko Stanković, ki je popisal več konkretnih možnosti in poslov, ki bi se jih morala lotiti revizija in morda tudi policija. Skratka, pregledati vse posle med Istrabenzom in vrsto povezanih ali odvisnih družb.

Če bi revizija res hotela pregledati vse te posle, bi potrebovali celo vojsko revizorjev, policija pa kakšnih 50 vrhunsko izobraženih strokovnjakov za gospodarski kriminal. Vrhunsko izobraženi finančniki zaslužijo precej bolje v gospodarstvu kot pri policiji, zato jih pri tej ni ravno veliko.


Celo v Istrabenzovi upravi, ki šteje 17 ljudi, so vsi zadovoljni, da ni revizije, saj bi se namesto s svojim poslom in zahtevno prodajo premoženja iz načrta finančnega prestrukturiranja morali začeti ukvarjati s pomočjo revizorjem. Zato so Bavčarja in njegove grehe raje prepustili državni policiji, upajoč, da bo odkrila tisto, česar niti specialisti ne odkrijejo zlahka. Še težje pa to dokažejo.

Pri Istrabenzu vsi vidijo, da si je privoščil usodne poslovne eksperimente in špekulacije, da je prodal vse kokoši, ki še vedno nosijo zlata jajca (banko in bencinsko distribucijo), in se podal na spolzka nepremičninska tla, v nizkodonosni turizem in na tvegano področje živilske industrije. Vsi vidijo, kako malo mar je bilo finančnemu hoidingu uspešno poslovanje realnega dela ekonomije in kako vratolomne pospeševalne vožnje so se lotili na finančnem področju.


Vsak običajen kmet bi bolje upravljal premoženje, kot je to počela nekdanja uprava Istrabenza. Zato 20-kratni padec vrednosti delnic nikakor ni samo izraz finančne krize. Če je četrtkova skupščina ene najbolj izpostavljenih slovenskih družb vzorec in model za druge podobne primere v državi ter šola za drugič, potem bo morala te zgodbe samo potrdila staro, v Sloveniji večkrat potrjeno modrost: Če že kradeš, nikar ne ukradi šivanke. Privošči si raje tovarno!

Nakup Istrabenza menda ni iztožljiv

Medij: Delo Avtorji: Maja Grgič Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo   Datum: 29. 05. 2010 Termin: 08.52
 

Vodstvo največjega delničarja Istrabenza, Petrola, včeraj ni dajalo dodatnih pojasnil o presenetljivem glasovanju na četrtkovi skupščini koprskega holdinga, kjer so podelili razrešnico Igorju Bavčarju in glasovali proti izredni reviziji družbe, čeprav so jo prej podpirali. Prvi nadzornik Petrola Tomaž Kuntarič je dejal, da se mu zdi odločitev glede izredne revizije »racionalna za družbo in delničarje zaradi ključnega trenutka reševanja podjetja«. Odločitev o podelitvi razrešnice pa mu osebno ni všeč.


Članica uprave Petrola Mariča Lah je že na skupščini Istrabenza pojasnila, da so od revizije Istrabenza odstopili zaradi novih dejstev: to je policijske preiskave in kazenskih ovadb, povezanih z Istrabenzom. Uprava Petrola, ki jo vodi Aleksander Svetelšek, zdaj tako menda čaka na ugotovitve policije, katere pristojnosti sežejo dlje od revizorskih. Njene ugotovitve naj bi bile potem tudi podlaga za morebitne odškodninske tožbe.

Prvi mož Istrabenza Tomaž Berločnik je v četrtek dejal, da bi uvedba revizije stroškovno in kadrovsko obremenila holding in poslabšala izhodišča za prodajo Istrabenzovih naložb. In prav zadnje je po mnenju poznavalcev najbolj vplivalo na Petrolov odstop od revizije. Interes Petrola je namreč, da Istrabenz čim bolje proda Drogo Kolinsko, da bo lahko poplačal predvidene dolgove in mu ne bo treba prodati še Istrabenza Instalacij, ki zanimajo ljubljansko energetsko družbo. Ta je sicer že 49-odstotna lastnica Instalacij in ima za preostali delež tudi predkupno pravico, a Petrol za prevzem Instalacij verjetno ne bi dobil soglasja Urada za varstvo konkurence. Svetelšek je pred kratkim razkril, da bi Petrol v primeru uspešne prodaje Droge Kolinske poskušal povečati svoj delež v Istrabenzu in si tako posredno zagotoviti tudi večji vpliv na Instrabenz Instalacije.

Delničarji zadovoljni z Bavčarjem in nadzorniki

Medij: Delo Avtorji: Šuligoj Boris Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Naslovna stran Datum: 28. 05. 2010 Stran: 3

Istrabenz - Skupščina Istrabenza podelila razrešnico in zavrnila predlog posebne revizije in odškodninske tožbe

Portorož - Lastniki velike večine kapitala (85 odstotkov navzočega kapitala) Istrabenza, d. d., so na včerajšnji skupščini izglasovali razrešnico trem članom uprave Istrabenza (Igorju Bavčarju, Bogdanu Topiču in Rudiju Grbcu) in 14 članom dveh nadzornih svetov za dosežene poslovne rezultate v letu 2009. Prav tako so zavrnili predlagano dodatno točko dnevnega reda, s katero so Petrol, Društvo - Malih delničarjev - Skupaj smo močnejši (MDS) in Fi_Com sprva predlagali imenovanje posebne revizije.


Revizija naj bi preverila postopke vodenja nekaterih poslov Istrabenza v zadnjih petih letih (do razglasitve insolventnosti) in vložitev odškodninske tožbe zoper vse odgovorne. »To je jasno sporočilo, da lahko ribariš v kalnem in se ti nič ne zgodi, če imaš v žepu pravo knjižico,« je dejal Rajko Stanković iz Društva malih delničarjev.

Edini, ki so včeraj poskušali prepričati delničarje, da bi sprejeli drugačne sklepe, so bili prav predstavniki malih delničarjev, ki so skupaj predstavljali nekaj manj kot štiri odstotke kapitala. S takšnim deležem so bili gladko preglasovani pri vseh sklepih. Ključno vlogo je, kot kaže, odigral Petrol, ki je stališča MDS še na začetku maja podprl in skupaj z njimi predlagal širitev dnevnega reda skupščine, dan pred njo pa si je njegova uprava premislila.

Delničarji zadovoljni z Bavčarjem in nadzorniki

Mariča Lah, ki predstavlja Petrol tudi v NS Istrabenza, je po včerajšnji skupščini dejala: »Petrol je spremenil svoje stališče iz popolnoma objektivnih razlogov, ker so potem, ko smo podprli razširitev dnevnega reda, nastala nova dejstva: javno je bila objavljena informacija o policijski preiskavi v Istrabenzu, kar nas je napeljalo na racionalno ravnanje. Saj bo policijska preiskava koristila upravi pri nadaljnjem ukrepanju in možnim postopkom, to bo skrajšalo in pocenilo postopek.«

Bavčar: Znam skrbeti za svojo glavo

Odločitev velikih delničarjev na skupščini Istrabenza je najbolj prizadela predstavnike malih delničarjev. Rajko Stankovič iz Malih delničarjev Slovenije je včeraj na skupščini Igorju Bavčarju odgovoril, da so mu hoteli z revizijo dati priložnost, da dokaže, kako je bilo res vse v najlepšem redu. Toda, kako je bilo mogoče po vsem, kar se je dogajalo v Istrabenzu, in po tem, koje delnica s 130 evrov padla na sedem evrov, reči, da je uprava pošteno opravila svoje delo? Mali delničarji s takšnimi sklepi niso bili zadovoljni in so napovedali izpodbojne tožbe glede odločitve, da ne bo revizije in da odškodninska tožba ni potrebna. Prav tako so napovedali izpodbojno tožbo na sklep o izbiri KPMG za revizorja poslovnih rezultatov.

»Predlagali smo, da glasujemo o vsakem članu uprave posebej. Petrol ne bi smel podpreti Igorja Bavčarja, ki je to družbo pahnil v brezno, in mu ne bi smeli podeliti razrešnice. Revizorka je povedala, da cenitve niso bile narejene, da marsičesa niso mogli ugotoviti, celo poročilo ni bilo podpisano. Predvidevam, da so se revizorji bali, da bi jih kdo klical na odgovornost, kot smo to storili z Deloitte & Touche v primeru Luke Koper. Bavčarju smo hoteli narediti uslugo,« je rekel Stanković.

Skupščina Istrabenza: Bavčarju razrešnica, Berločniku mir pred prodajo Droge Kolinske

Medij: Dnevnik Avtorji: Cirman Primož Teme: Mali delničarji, ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 28. 05. 2010 Stran: 21

Portorož - Zmagovalca včerajšnje skupščine Istrabenza sta njegov generalni direktor Tomaž Berločnik in nekdanji dolgoletni prvi mož tega koprskega holdinga Igor Bavčar.

Medtem ko je prvemu delničarje s Petrolom na čelu uspelo prepričati, da bi posebna revizija Bavčarjevih poslov za zadnjih pet let zelo verjetno zmanjšala zanimanje za nakup Droge Kolinske in ostalih Istrabenzovih naložb, kar bi lahko Istrabenz posledično pahnilo v stečaj, so Bavčarju lastniki podelili razrešnico. Kljub temu da je koprski holding prav pod njegovim vodenjem tudi uradno padel v insolventnost, je za razrešnico, ki so jo dobili tudi Istrabenzovi nekdanji nadzorniki z Jankom Kosmino na čelu, glasovalo okrog 86 odstotkov delničarjev, med njimi tudi Petrol.


Za Bavčarjevo razrešnico tudi Petrol

 

»To še nič ne pomeni. Glasovala sem za institut uprave kot tak, ne pa za subjekt,« je podelitev razrešnice Bavčarju včeraj komentirala članica Petrolove uprave Marica Lah, ki je na skupščini zastopala največjo domačo energetsko družbo. Pri tem velja opozoriti, da je predsednik Društva - Mali delničarji - Skupaj smo močnejši Rajko Stanković tik pred glasovanjem o razrešnici delničarjem predlagal, naj o njej glasuje ločeno glede na uprave, ki so Istrabenz vodile v letu 2009.

Na vprašanje, zakaj v Petrolu omenjenega predloga niso podprli, Lahova ni odgovorila, poudarila pa je, da se razrešnica ne izključuje z možno kasnejšo vložitvijo odškodninske tožbe zoper Bavčarju. Bavčar je Istrabenz vodil do 15. maja lani, še dober mesec dni pa je bil član uprave, ki jo je za njim prevzel Bogdan Topič. Po zakonu o gospodarskih družbah skupščina z razrešnico »potrdi in odobri delo organov vodenja ali nadzora v poslovnem letu«. Berločnik je na vprašanje, ali bi kot lastnik Bavčarju podelil razrešnico, odgovoril, da »tega ne želi komentirati«.

Igorja Bavčarja ne bodo tožili

Medij: Primorske novice Avtorji: Ribolica Sonja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Aktualno Datum: 28. 05. 2010 Stran: 2

Delničarji Istrabenza niso podprli novih revizij in tožb - Petrol umaknil podporo, zanaša se na policiste Istrabenz, vsaj za zdaj, ne bo vložil odškodninske tožbe proti svojemu nekdanjemu predsedniku uprave Igorju Bavčarju, so včeraj na skupščini sklenili delničarji Istrabenza. Tudi novih posebnih revizij ne bodo naročali, sicer pa je Bavčar včeraj zatrdil, da se jih ne boji.


PORTOROŽ ► Točka o izsledkih posebnih revizij in odločanju o vložitvi odškodninske tožbe zoper vodstvo Istrabenza je bila sicer šele pri repu dnevnega reda, vendar je bilo zgovorno že odločanje o razrešnicah upravam in nadzornikom za lansko leto. Delničarji, tudi Petrol kot največji lastnik, so namreč s 85 odstotki glasov podprli podelitev razrešnic vsem ekipam uprav in nadzornikov.

Ne tožb ne novih revizij

Skoraj tolikšno podporo je doživel tudi predlog sklepa uprave o tem, da se proti upravi - tedaj jo je vodil Igor Bavčar - in proti nadzornikom ne vloži odškodninske tožbe. Poročilo o posebnih revizijah treh skupin poslov namreč ni dalo dovolj prepričljivih argumentov za uspešno uveljavljanje odškodninske odgovornosti, so v pravnem mnenju ocenili odvetniki.

Za ta predlog je glasoval tudi Petrol, ki je sicer pred tedni podprl predlog sklepa malih delničarjev MDS o vložitvi tožbe. To točko je Istrabenz tudi uvrstil na dnevni red, vendar ji je podpora tik pred zdajci splahnela. Petrol je namreč na dan skupščine umaknil svojo podporo. Se je pa eden izmed malih delničarjev v nasprotnem predlogu zavzel za preveritev vseh poslov v obdobju 2005-2009, ki so bili vredni več kot tri milijone. Predlagal je, da naj bi uprava v 90 dneh po prejemu revizijskega poročila morala z izsledki seznaniti delničarje in oceniti smiselnost vložitve tožb proti upravi in nadzornikom. Delničarji tega predloga niso podprli. Tomaž Berločnik, predsednik uprave Istrabenza, je bil proti: "Ali nam bo kakšna revizija pomagala, da dobimo 100 milijonov evrov, kolikor moramo letos zbrati za poplačila? Istrabenz je v procesu dezinvestiranja, signal o posebni reviziji pa ne koristi procesu prodaje naložb. Uprava mora kadarkoli vložiti odškodninsko tožbo, če odkrije nepravilnosti."

Petrol se opira na policijo

Syndicate content

portalov

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.