Petrol

Medij: Večer Avtorji: STA Teme: Sklici skupščin delniških družb Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 03. 09. 2010 Stran: 11

Predsednik uprave Petrola Aleksander Svetelšek je v sredo nepreklicno odstopil s funkcije člana nadzornega sveta Pivovarne Laško, je Pivovarna Laško včeraj sporočila prek spletnih straneh Ljubljanske borze.

---

Predsednik nadzornega sveta Pivovarne Laško Marjan Mačkošek je povedal, da ne more govoriti o razlogih, zakaj je Svetelšek kot predstavnik kapitala odstopil, napovedal pa je, da bodo na redni ali izredni skupščini izvolili novega nadzornika družbe. V nadzornem svetu Pivovarne Laško pa so poleg Mačkoška še podpredsednik Andrej Kebe, ki zastopa interese delavcev, predstavnik delavcev je tudi Bojan Košak, predstavnika kapitala pa sta Vladimir Malenkovič in Peter Groznik. Slednji je bil za nadzornika izvoljen na julijski skupščini zaradi odstopa Antona Tumška iz nadzornega sveta laške pivovarne. Po neuradnih informacijah naj bi Svetelšek svoj odstop iz nadzornega sveta napovedal že takrat, ko je odstopil Turnšek. Vzrok Svetelškovega odstopa naj bi tičal v preobremenjenosti in v nezadovoljstvu z aktivnostjo lastnikov glede sanacije Pivovarne Laško. Zaradi nezadostne aktivnosti lastnikov naj bi Svetelšek ocenil, da kot nadzornik laške pivovarne svoje delo ne more opravljati odgovorno.

Medij: Delo  Avtorji: Šuligoj Boris Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 25. 08. 2010  Stran: 11

Skupščina Istrabenza Atlantic Grupa s kreditom za dokapitalizacijo -Jeseni dogovarjanja o prostovoljni poravnavi - Zahteve o izredni reviziji za Bavčarjeve posle (še) ni.

---

Portorož - Delničarji Istrabenza so včeraj vsi po vrsti (tudi običajno kritični mali delničarji) hvalili upravo Istrabenza za prodajo Droge Kolinske, čeprav ta še ni v celoti izpeljana. Včeraj so z 99,9 odstotka navzočih glasov na skupščini potrdili sklep, da se strinjajo s prodajo delnic prehrambne divizije, kot seje družba Istrabenz s pogodbo dogovorila z družbo Atlantic Naložbe (in porokom Atlantic Grupa).

 

Da bo posel zares izpeljan, predsednik uprave Tomaž Berločnik verjame tudi zato, ker je Atlantic Grupa dobila odobren kredit za dokapitalizacijo od EBRD in nemške finančne družbe DEG v znesku 84 milijonov evrov. Postopek prodaje Instalacije so v Istrabenzu začeli le iz previdnosti, če bi se kar koli zalomilo in končne prodaje Droge Kolinske ne bi bilo. Zato mora imeti Istrabenz pripravljen rezervni scenarij, saj bi v nasprotnem primeru tvegal stečaj. Za Instalacije do zdaj niso prejeli nobene ponudbe.

Istrabenz je moral dobiti soglasje za prodajo Droge Kolinske na svoji skupščini zato, ker je vrednost premoženja omenjene družbe presegala četrtino vse knjigovodske vrednosti premoženja Istrabenza. (Knjigovodska vrednost vseh sredstev koprskega holdinga je znašala konec lanskega leta 535 milijonov evrov, knjigovodska vrednost Droge pa 218 milijonov evrov.) V pogodbi za prodajo je dogovorjeno, da bo prodajalec vseh 100 odstotkov Droge Kolinske koprski holding.

Iz prisilne poravnave v prostovoljno?

 

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 24. 08. 2010 Stran: 21

Ljubljana - V naslednjih dneh bodo družbe, ki kotirajo na Ljubljanski borzi, razkrile svoje poslovanje v prvi polovici letošnjega leta. Čeprav je sezona objav rezultatov na svetovnih trgih kapitala že praktično končana, pa so do zdaj le redke slovenske družbe že razkrile svoje polletne dosežke.

Med pomembnejšimi družbami so polletno poročilo o poslovanju objavile le Krka, Abanka Vipa in Iskra Avto elektrika, medtem ko preostale družbe polletnih poročil bodisi še niso objavile bodisi so objavile le grobe povzetke poslovnih rezultatov.

---

Medtem ko so družbe na zahodnih trgih kapitala ob polletju večinoma presegle pričakovanja analitikov, je pri slovenskih družbah pričakovati le skromno rast prodaje. Nekoliko višja so pričakovanja glede dobička, ki naj bi se zvišal predvsem na račun tečajnih razlik in nižjih obrestnih mer, v le manjši meri pa zaradi nižjega obsega finančnega dolga ali boljšega obvladovanja stroškov.

V tem tednu naj bi rezultate predvidoma objavili v Mercatorju, Gorenju in Petrolu. Medtem ko bo Gorenje predvidoma zabeležilo rast poslovanja, analitiki pri Mercatorju pričakujejo nadaljevanje stagnacije prihodkov. Petrolov dobiček bo sicer presegel tistega v enakem obdobju lani, vendar pa velja ob tem opozoriti, da se letos v nacionalnem trgovcu z naftnimi derivati po daljšem času niso soočali z večjimi odpisi naložbe v Istrabenz.

»Uprav delničarji ne zanimajo prav zelo«

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 06. 08. 2010 Stran: 11

Manjšinski lastniki Ljubljanske borze večinskemu (Dunajski borzi) na zadnji skupščini niso "nagajali". Že drugo leto zapored brez dividend in že drugo leto poslovanje z izgubo

Ljubljanska borza, ki je v 81,01-odstotni lasti družbe CEESEG (skupina borz v večinski lasti Dunajske borze), je nedavno izpeljala skupščino delničarjev, na kateri pa CEESEG še vedno ni imel glasovalnih pravic. To je z odločbo konec leta 2008 dosegla Agencija za trg vrednostnih papirjev, Tki meni, da je bila Dunajska borza v preteklosti zavezana objaviti prevzemno ponudbo. Avstrijci so se pritožili na ustavno sodišče, ki naj bi odločitev sprejelo še v tem letu. Že pred časom so predstavniki Dunajske borze izrazili jasno stališče, da bodo upoštevali odločitev ustavnega sodišča in podali prevzemno ponudbo, če bo tako odločilo sodišče, druga možnost pa je, da se v individualnih razgovorih z manjšinskimi lastniki Ljubljanske borze, če bodo ti želeli delnice prodati, dogovorijo za iztisnitveno ceno, kar se očitno tudi že dogaja.

---

Tako manjšinski lastniki Ljubljanske borze večinskemu na skupščini niso "nagajali", saj vedo, da če kdo, jim bo odkupila delnice prav Dunajska borza. Pri delitvi bilančnega dobička pa možnosti za izplačilo visokih dividend sploh ni bilo, saj je Ljubljanska borza že v preteklosti izplačevala visoke dividende, lani pa je imela po mnogih letih poslovanja z dobičkom 270 tisoč evrov izgube, zato ob koncu preteklega leta sploh ni izkazovala bilančnega dobička. Še leta 2007 so imeli na Ljubljanski borzi rekordnih 4,8 milijona evrov prihodkov, ki so predlani zdrsnili na 3,2 in lani le še na 2,2 milijona evrov. Če vemo, da je v letošnjem prvem polletju promet na Ljubljanski borzi glede na lansko prvo polletje s 321 upadel na 265 milijonov evrov, bo verjetno letos Ljubljanska borza ustvarila še manj prihodkov. Letošnjih uradnih poslovnih rezultatov na Ljubljanski borzi rekoč, da so zaprta družba, niso želeli komentirati. Ob koncu preteklega leta so zaposlovali 25 ljudi, njihovo število se je zdaj znižalo na vsega 22.

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 05. 08. 2010 Stran: 10

Letos morajo v Istrabenzu v skladu s sklepom prisilne poravnave skupaj z obrestmi vrniti nekaj manj kot 100 milijonov evrov in po prodaji deleža v Drogi Kolinski, Turizmu Kras in podjetju Logina ter napovedani prodaji Instalacije so na dobri poti, da svoje upnike poplačajo

---

Po prodaji skoraj 89-odstotnega lastniškega deleža v Drogi Kolinski hrvaški Atlantic Grupi konec junija je koprski Istrabenz prek hčerinske družbe Istrabenz Turizem prejšnji mesec prodal še 100-odstotni lastniški delež v podjetju Turizem Kras, ki upravlja tudi Postojnsko jamo. Kupec slednjega podjetja, Marjan Batagelj iz podjetja Batagel & Co., je celo izjavil, da bi bila še pred dvema letoma kupnina trikrat višja. Njegovo podjetje je tako Istrabenz Turizmu plačalo 12,4 milijona evrov, hrvaška Atlantic Grupa pa naj bi do konca leta plačala okrog 235 milijonov evrov. Vrednost Droge Kolinske je bila ocenjena na 382 milijonov evrov, od tega se je odštel neto finančni dolg (približno 147 milijonov evrov). Ker pa obstaja (resda majhna) verjetnost neplačila kupnine za Drogo Kolinsko, so v Istrabenzu pred dnevi z izbiro finančnega svetovalca (dunajski Unicredit) pričeli še prodajo 51 odstotkov podjetja Instalacija, ki v koprskem Serminu skladišči in pretovarja naftne derivate. Prav tako prodajajo portoroške in opatijski hotel.

Medij: Dnevnik Avtorji: STA Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 02. 08. 2010 Stran: 15

Ljubljana - Manjšinski delničarji elektrodistributerjev želijo izstopiti iz lastništva teh družb. Manjšinski delničarji Elektra Gorenjske, Elektra Primorske, Elektra Celja, Elektra Ljubljane in Elektra Maribor skupščinam, ki so sklicane v avgustu in na katerih bodo delničarji med drugim odločali o delitvah bilančnih dobičkov za lani, predlagajo, da na njih odločajo tudi o izplačilu manjšinskih delničarjev.

---

V razširitvah dnevnih redov skupščin elektrodružb so predlagali, da poslovodstva predlog o izstopu izoblikujejo do konca leta in da se kot skrajni rok za uresničitev predloga postavi konec leta 2011. Kot izhaja iz predlogov razširitve dnevnih redov, objavljenih v petkovem Uradnem listu, skupščinam predlagajo, da se izstop manjšinskih delničarjev iz omenjenih elektrodružb izvede s pomočjo izdaje obveznic družbe ali druge energetske družbe v večinski državni lasti oziroma zamenjave delnic družbe, ki so v lasti manjšinskih delničarjev, z likvidnejšimi delnicami javne družbe v večinski državni lasti.

Manjšinski delničarji elektrodistributerjev ob tem skupščinam predlagajo sprejem sklepov, da morajo poslovodstva družb v sodelovanju z njimi končni predlog izstopa izoblikovati naj pozneje do 31. decembra letos. Kot so zapisali v obrazložitvah predlogov sklepov, so se za ta korak odločili, ker v nadzornih svetih nimajo svojih predstavnikov in ker ne razpolagajo z relevantnimi načrti za reševanje tega vprašanja. Dodali so, da so že na lanskih skupščinah pokazali velik interes za reševanje te problematike, vendar vse do sedaj niso našli sporazumne rešitve.

Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja,Ma. G.,F. M Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Dogodki dneva Datum: 29. 07. 2010 Stran: 3

Prodaja 0,2 odstotka Nove Ljubljanske banke

Ljubljana - Na Agenciji za trg vrednostnih papirjev (ATVP) so potrdili, da po uradni dolžnosti raziskujejo, ali je država (Vital, hčerinska družba Taluma, je v lasti državnega Elesa in zato z državo povezana oseba) z nedavnim nakupom paketa delnic Nove Ljubljanske banke (NLB) od kranjskega Merkurja kršila prevzemno zakonodajo. Če bi se sum potrdil, bi na prihodnji skupščini NLB država lahko ostala brez glasovalnih pravic. Po dosegljivih podatkih gre za paket 0,2 odstotka delnic NLB, s čimer je država še povečala delež v naši največji banki.

---

»Konkretnega nadzornega postopka ATVP ne more komentirati, v splošnem pa lahko odgovori, da obveznost objave prevzemne ponudbe po zakonu o prevzemih ne preneha, dokler ni dosežen končni prevzemni prag,« so včeraj na agenciji odgovorili na vprašanje, kakšna kršitev bi lahko nastala v primeru kupčije z delnicami NLB.

Na vprašanji, kdaj bodo odločili o sumu morebitne kršitve prevzemne zakonodaje in ali lahko odločitev pričakujemo do septembrske skupščine NLB (ta še ni sklicana, je pa napovedana, na njej bodo po doslej znanih napovedih odločali tudi o 400-milijonski dokapitalizaciji), konkretnega odgovora niso posredovali.

Poznavalci blizu NLB resno dvomijo, da bi se glavni nadzornik finančnega trga lahko odločil za tako oster ukrep, kot je odvzem glasovalnih pravic države v NLB. Bolj jih, denimo, zanima, zakaj je bila kupčija s paketom NLB sploh sklenjena. To zanima tudi poslansko skupino SDS, ki je v torek na vlado poslala več pisnih vprašanj o tem. Poslanska skupina se poleg tega, ali je država z Vitalovim nakupom paketa NLB kršila prevzemno zakonodajo, sprašuje, ali bo vlada zato zahtevala zamenjavo direktorja predsednika Talumove uprave Danila Topleka in ali bo zahtevala politično in kazensko odgovornost vpletenih. Poslance opozicije zanima tudi, na podlagi kakšnih strokovnih kriterijev je bil opravljen nakup paketa NLB in kakšna je bila finančna konstrukcija posla.

Medij: Dnevnik Avtorji: Vuković Vesna Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 14. 07. 2010 Stran: 21 Foto: Bojan Velikonja

Ljubljana - Odkar Žiga Debeljak vodi Mercator, še ni doživel tako mirne skupščine delničarjev kot včeraj. Z izjemo nekaj bolj ali manj (ne)prijetnih vprašanj malih delničarjev so ti kljub odsotnosti največjega delničarja, Skupine Pivovarno Laško, potrdili vse sklepe, ki jih je predlagal skupaj z nadzornim svetom.

---

Največ pozornosti javnosti je letos pritegnila nova dividendna politika, na katero je Mercator moral pristati tudi pod pritiski velikih delničarjev, menda zlasti Nove Ljubljanske banke in Abanke. Banke so namreč v zameno, da za največ dve leti ostanejo v lastništvu Mercatorja oziroma da delnic, ki so jih dobile z zasegom od družb okoli laškega imperija, ne prodajo lastniku, ki je sovražen Mercatorju, terjale bistveno višjo dividendo. In jo bodo tudi dobile, saj so delničarji potrdili - včeraj je bilo sicer na skupščini prisotnih le 56 odstotkov kapitala kar 60 odstotkov višjo dividendo od lanske. Mercator bo tako letos za izplačilo dividend v višini 7,2 evra bruto na delnico namenil skoraj ves bilančni dobiček. Ta je namreč konec lanskega leta znašal 27,15 milijona evrov, za izplačilo dividend pa bodo namenili 27,11 milijona evrov. Nekaj več kot 42.000 evrov preostanka bilančnega dobička bodo pustili nerazporejenega.

Višina dividende (in njen vpliv na poslovanje) je med delničarji zaskrbela le predsednika društva Mali delničarji Rajka Stankoviča, vendar ga je Debeljak potolažil s pojasnilom, da Mercator ne bo imel težav zaradi izplačila tolikšne dividende, saj bo dodatno dezinvestiral poslovno nepotrebno premoženje in sprejel ukrepe za učinkovitejše upravljanje obratnih sredstev.

»Mercator je v preteklih letih za izplačilo dividend porabil manj kot tretjino ustvarjenega dobička, tako da ima iz tega naslova zadržanih skoraj 250 milijonov evrov. Ti se lahko kadar koli sprostijo v bilančni dobiček. Nastali so namreč tako, da so se delničarji v preteklosti odrekli izplačilom njim pripadajočih ustvarjenih dobičkov,« je še zatrdil prvi mož Mercatorja.

Prvega moža Mercatorja Žigo Debeljaka (v sredini) sta z vprašanji mučila zlasti dva delničarja. Andraža Grahka iz KD Skladov (drugi z leve) med drugim moti, da Mercator razkriva premalo podrobnosti o svojih nakupih trgovcev na jugovzhodnih trgih, Rajka Stankovića pa letošnja dividendna politika.

Medij: Finance Avtorji: P. W.Teme: Sklici skupščin delniških družb Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 24. 06. 2010 Stran: 4

»Vodstvo Petrola se je v prejšnjih dneh srečalo z nekaterimi predstavniki preostalih lastnikov Istrabenza. Tema pogovorov je bila zadnja skupščina družbe Istrabenz in zavrnitev sklepa za uvedbo pregleda poslovanja za minulih pet let.

Vodstvo Petrola je poudarilo, da bo kot dober gospodar storilo vse, da se tam, kjer je bila morebitna škoda storjena, ta povrne,« so včeraj sporočili iz Petrola, ki ga vodi Aleksander Svetelšek.

---

Spomnimo, da je Petrol tik pred majsko skupščino Istrabenza odtegnil podporo predlogu o reviziji poslov za zadnjih pet let, prav tako pa je nekdanjim vodstvom, tudi upravam, v katerih je sedel Igor Bavčar, podelil razrešnico.

Tako bodo zdaj spet proučili že znana revizijska poročila. »Če bo vnovična proučitev poročil pokazala, da so upravičene tudi posebne revizije, bodo te tudi zahtevane,« so še sporočili iz Petrola, ki se bo na to temo »tudi v prihodnjih mesecih sestajal z delničarji Istrabenza«.

Spomnimo pa, da je bilo zaradi omenjenega veliko hude krvi tudi v vladi, kije neformalno sklenila, da bodo sklic nove skupščine in novo odločanje o reviziji zahtevali od NLB (več v www.finance.si/281756). Ena izmed zamisli je sicer tudi, da sklep o reviziji poslov potrdi kar nadzorni svet Istrabenza.