Mercator

Mercator bo izplačal visoke dividende

Medij: Celjan Avtorji: Gradišnik Bojan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 16. 06. 2010 Stran: 8

Seveda če se bodo tako odločili delničarji na skupščini družbe. Skupščina delničarjev bo trinajstega julija ob 13. uri na sedežu družbe, Dunajska cesta 107, Ljubljana. V drugi točki dnevnega reda skupščine je predlagana razdelitev 27.110.599,20 EUR za dividende. To znese 7,2 EUR po delnici. Vsi, ki bodo imeli na dan 16. julija stanje omenjenih delnic pri družbi KDD, bodo dobili izplačane dividende. Glede na dividendo v preteklem letu je predvidena dividenda šestdeset odstotkov višja. Uprava in nadzorni svet sta povišanje dividende obrazložila z več vidikov - tudi z vidika dividendnih prejemkov za velike in male delničarje v trenutnih okoliščinah (gospodarska in finančna kriza).


Zelo pomemben je tudi vpliv dividendne politike na stabilnost lastniške strukture. Poznamo kar nekaj takšnih primerov, tudi pri nas. Pri družbah, ki vseskozi izplačujejo »solidne« dividende, je pritisk na prodajo delnic manjši. Med drugimi pomembnimi skupščinskimi točkami je tudi točka pet. Družba Mercator želi pridobiti do deset odstotkov lastnih delnic v obdobju do 36 mesecev od izdaje sklepa. P

retekli teden delnice družbe Gorenje, d. d., navzdol

Delničarjem Mercatorja 27 milijonov evrov

Medij: Dnevnik Avtorji: Svenšek Katja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 11. 06. 2010 Stran: 25

Ljubljana - Mercator bo letos za izplačilo dividend v višini 7,2 evra bruto na delnico namenil skoraj ves bilančni dobiček. Ta je namreč konec lanskega leta znašal 27,15 milijona evrov, za izplačilo dividend pa bodo namenili 27,1 1 milijona evrov. Nekaj več kot 42.000 evrov preostanka bilančnega dobička bodo pustili nerazporejenega. O predlogu bodo delničarji odločali na skupščini 13. julija.


Kot je v razlagi predloga sklepa zapisalo vodstvo družbe z Žigo Debeljakom na čelu, sta uprava in nadzorni svet pri predlogu upoštevala preteklo dividendno politiko. Ta je bila sicer kljub izjemno ugodnejšim gospodarskih razmeram veliko bolj skromnejša. Med drugim so upoštevali tudi »pričakovanja in pomen dividendnih prejemkov za velike in male delničarje v trenutnih okoliščinah, vpliv višine dividende na zanimivost delnic z vidika delničarjev ter vpliv dividende politike na stabilnost lastniške strukture,« navaja vodstvo Mercatorja. Da si to želi v lastništvu obdržati banke, ki so delnice dobile z zasegom družb okoli laškega imperija, in se tako ogniti morebitnim sovražnim prevzemom, je znano.

Delijo evro in pol več, kolikor so ga ustvarili lani

Medij: Žurnal24 Avtorji: Ni avtorja Teme: Sklici skupščin delniških družb Rubrika / Oddaja: Biznis Datum: 11. 06. 2010 Stran: 11

Mercator. NLB v nadzorni svet Mercatorja predlaga Mira Medveška, NKBM pa svojega predsednika uprave Matjaža Kovačiča. Uprava Mercatorja skupščini, ki bo 13. julija, predlaga, naj potrdi 7,2 evra bruto dividende na delnico, kar je 50 odstotkov več od načrtovane. Mercator je sicer lani na delnico ustvaril 5,7 evra čistega dobička.

Poslovni sistem MERCATOR

Datum skupščine: 
13.07.2010 - 13:00
Naslov: 
na sedežu družbe Dunajska cesta 107, 1000 Ljubljana.
Status: 
arhivirana

V stečaju Infond Holdinga priznanih 76 milijonov evrov terjatev

Medij: SIOL.net Avtorji: STA, Tina Deu in Bojan Puhek Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 01. 06. 2010 Stran: spletna izdaja 16.47
 
Maribor - Stečajni upravitelj Marko Zaman je v stečajnem postopku nad družbo Infond Holding od okoli 212 milijonov evrov prijavljenih priznal za 76 milijonov evrov terjatev. Med prerekanimi je celotna terjatev večinskega lastnika, družbe Center naložbe, iz naslova posojilnih pogodb v višini več kot 77 milijonov evrov.

Največji terjatvi družb Pivovarna Union in Radenske

Od 76 milijonov evrov priznanih terjatev jih je 160.000 evrov prednostnih. Med priznanimi terjatvami sta največji terjatvi družb Pivovarna Union (28 milijonov evrov) in Radenske (17 milijonov evrov) iz naslova posojil Infond Holdingu, je povedal Zaman.
 
Med prerekanimi terjatvami prerekane vse ločitvene in izločitvene pravice

Med 136 milijoni evrov prerekanih terjatev je stečajni upravitelj prerekal vse ločitvene in izločitvene pravice, in sicer ker da so bile vse pridobljene v izvršilnem postopku v zadnjih dveh mesecih pred uvedbo stečajnega postopka. Terjatve bank za razliko, ki je niso dobile z unovčenjem delnic - banke so Infond Holdingu avgusta lani za neodplačana posojila zasegle skoraj celotna deleža v Pivovarni Laško (55 odstotkov) in Mercatorju (24,9 odstotka) -, je Zaman prerekal, ker se glede tega z bankami še pravdajo.
 
Najvišjo terjatev prijavila družba Center Naložbe

Najvišjo terjatev je prijavila družba Center Naložbe (CN), okoli 70-odstotni lastnik Infond Holdinga, in sicer iz naslova posojilnih pogodb v višini 77,25 milijona evrov. Zaman je terjatve prerekal, ker meni, da gre za lastniške terjatve, ki se v stečajnem postopku ne prijavljajo. Takšna posojila, ki jih je Center Naložbe kot okoli 71-odstotni lastnik zagotavljal kot nujno potrebni kapital, se po Zamanovih besedah štejejo za premoženje družbe.
 
Med terjatvami CN ločitvena pravica na delnicah Pivovarne Laško in Mercatorja

Med prerekanimi terjatvami Centra Naložb je tudi ločitvena pravica na skupaj 193.261 delnicah Pivovarne Laško in 18.528 delnicah Mercatorja, za katere je Center Naložbe stečajnega upravitelja 17. maja letos obvestila, da jih namerava izvensodno prodati.
 
"Vpis zastavne pravice je pomenil privilegiranje upnika"

Zaman trdi, da je vpis zastavne pravice pomenil privilegiranje upnika. Zastavna pravica na vseh omenjenih Mercatorjevih delnicah in 83.000 delnicah Pivovarne Laško je bila vpisana konec aprila lani, ko je bilo splošno znano, da je Infond Holding v slabem finančnem položaju. "Vedoč, da bo družba najverjetneje končala v postopku zaradi insolventnosti, si je torej največji družbenik, ki je bil dobro seznanjen s stanjem v družbi, zagotovil potencialno ugodnejše poplačilo kot ostali upniki, ki niso imeli možnosti pridobiti zastavne pravice za že dana posojila brez zavarovanja," je Zaman zapisal v izrednem poročilu upravitelja, objavljenem 19. maja na spletni strani Agencije RS za javnopravne evidence in storitve (Ajpes).
 

Center Naložbe in Infond Holding v bitki za delnice

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 01. 06. 2010 Stran: 9

V Centru Naložbe želijo od Infond Holdinga okrog sedem milijonov evrov za dano posojilo zastavljenih delnic Mercatorja in Pivovarne Laško. Stečajni postopek Infond Holdinga naj bi na koncu stal blizu 900 tisoč evrov


Kakor izhaja iz javne objave Ajpesa, naj bi družba Center Naložbe, ki je prek Kolonela in Atke-Prima v večinski lasti zakoncev Boška in Anice Šrot, začela prodajo 193.261 delnic Pivovarne Laško in 18.528 delnic Mercatorja, s katerimi naj bi bila zavarovana posojila Centra Naložbe Infond Holdingu v višini 77,25 milijona evrov.

Stečajni upravitelj Infond Holdinga Marko Zaman, ki smo ga včeraj zaman skušali priklicati na sedež njegovega podjetja ali na sedež Infond Holdinga, pa v izrednem poročilu pravi, da gre v omenjenem primeru za lastniške in ne posojilne terjatve, saj da je Center Naložbe (bil) več kot 70-odstotm lastnik Infond Holdinga, ter zato spodbija početje sedanjega direktorja Centra Naložbe Bojana Rajerja, ki želi omenjene delnice (od)prodati na organiziranem trgu. Zaman tudi trdi, da so bile zastavne pravice vpisane šele, ko je večinskemu lastniku, v nasprotju z ostalimi, bilo poznano slabo finančno stanje Infond Holdinga, ter da bo ta šel v postopke insolventnosti, hkrati pa so bile nekatere delnice zastavljene celo v roku, krajšem od treh mesecev pred uvedbo stečaja, kar naj bi očitno bilo tudi v nasprotju z zakonom.

Stotisoče vlagateljev naj bi letos ostalo brez dividend

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 31. 05. 2010 Stran: 19

Ljubljana - Več sto tisoč slovenskih vlagateljev bo letos ostalo brez dividend. Zaradi rekordnih izgub in prevelikega obsega finančnega dolga številne najpomembnejše slovenske družbe letos ne načrtujejo izplačila dividend, le redke pa bodo svojim delničarjem razdelile višje dividende kot v minulem letu.


Nova KBM, Nova Ljubljanska banka, Zavarovalnica Triglav, Gorenje, Helios, Luka Koper, Pozavarovalnica Sava, Istrabenz, Juteks, Iskra Avtoelektrika, Mlinotest in Intereuropa so le nekatere večje družbe, ki letos svojim delničarjem ne nameravajo izplačati dividend. Teh ponovno ne bo dobila niti večina od okoli pol milijona delničarjev holdingov, ki so nastali iz nekdanjih pooblaščenih investicijskih družb. Glavno besedo o (ne)izplačilu dividend bodo imeli seveda delničarji. Ti bodo namreč o delitvi bilančnega dobička odločali na skupščinah, ki se bodo v večji meri začele odvijati prihodnji mesec.

Vse družbe, ki kotirajo na Ljubljanski borzi, bodo po neuradnih ocenah letos za dividende namenile manj kot 100 milijonov evrov, od česar večina odpade na Krko in Mercator. Družbi, ki ju vodita Jože Colarič in Žiga Debeljak, bosta namreč letos za izplačilo dividend skupaj namenili kar 64 milijonov evrov oziroma 12 milijonov evrov več kot leto prej. Na tretje in četrto mesto po višini dividend sta se uvrstila Gorenjska banka in Telekom Slovenije. Slednji je za dividende v preteklih letih namenjal najvišje zneske, letos pa naj bi delničarjem izplačal za slabih 20 milijonov evrov dividend. Sedaj že nekdanji predsednik uprave Telekoma Slovenije Bojan Dremelj je sicer vletnem poročilu zapisal, da z letošnjim predlogom za izplačilo dividend »ohranjajo stabilno politiko dividend«, vendar pa velja ob tem omeniti, da bo letošnja dividenda Telekoma predvidoma za polovico nižja kot lani in štirikrat nižja kot v letu prej.

Ne prepričajo niti visoke dividende

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 24. 05. 2010 Stran: 8

Investitorji na Ljubljanski borzi so imeli za sabo dokaj slab teden, podobno negativno vzdušje pa je bilo tudi na večini drugih svetovnih borz. V povprečju so delnice slovenskih podjetij pretekli teden izgubile dobre štiri odstotke vrednosti, merjeno z osrednjim indeksom SBI TOP, ki je petkovo trgovanje sklenil pri vsega 885 indeksnih točkah. Med najlikvidnejšimi delnicami so izgubile morda še najmanj vrednosti delnice novomeške Krke, ki so petkovo trgovanje sklenile pri 66 evrih. Ker društvo malih delničarjev MDS za letos predlaga namesto 1,10 evra bruto dividende na delnico Krke izplačilo 1,81, si morda nekateri investitorji obetajo tudi višjo dividendo.


Visoko dividendo, 7,2 evra, pa obljubljajo v Mercatorju, a to delnici najboljšega soseda ni pomagalo, da ne bi s 160 evrov zdrsnila na vsega 155 evrov. Podobno velja še za delnico Telekoma Slovenije, kjer, predvsem zaradi večinske lastnice države, nameravajo izplačati solidne tri evre dividende, a je delnica na krilih, resda majhne, četrtletne izgube, v petek komajda obstala nad vrednostjo 100 evrov. Očitno investitorji ne zaupajo, da bo novi upravi na čelu z Ivico Krajnčevičem uspelo preobrniti trende Telekomovega poslovanja v pozitivno smer. Pozitivne trende pa napovedujejo pri Petrolu, kjer naj bi leta 2014 že imeli 3,5 milijarde evrov letnih prihodkov, kar je 37 odstotkov nad načrtom za letošnje leto, čisti dobiček pa naj bi do leta 2014 rasel po povprečni 14-odstotni letni stopnji ter naj bi ga bilo leta 2014 že dobrih 73 milijonov evrov. Za četrtino naj bi porasla tudi količinska prodaja proizvodov iz nafte, število bencinskih servisov pa naj bi se povečalo za 29 odstotkov, na kijr 570. Kljub vsemu je vrednost delnice Petrola pretekli teden z 285 evrov upadla na 274 evrov.

Dušan Zorko napovedal še prodajo Dela; v Mercatorju bo Pivovarna Laško ostala lastnik četrtine delnic

Medij: Dnevnik  Avtorji: Primož CirmanTeme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni dnevnik Datum: 15. 05. 2010 Foto: dokumentacija Dnevnika
 
Laško - Pivovarna Laško za nemoteno poslovanje potrebuje dodaten kapital v višini okrog 150 milijonov evrov, o čemer se bo skušala dogovoriti z lastniki in bankami, je po včerajšnji novinarski konferenci v Laškem za Dnevnik povedal generalni direktor pivovarne Dušan Zorko. Napovedal je prodajo deležev v Večeru in Delu, v Mercatorju pa bo Pivovarna Laško ostala lastnik četrtine delnic.
"Želimo pridobiti dodatni kapital vsaj v višini delnega pokritja odpisov, ki smo jih opravili v minulem letu," je pojasnil Zorko. Kot je znano, je pivovarska skupina lani odpisala za 111 milijonov evrov posojil Infondu Holdingu in Centru Naložbam, dvema podjetjema iz nekdanje lastniške verige Boška Šrota. Skupina je tako ob dodatnih slabitvah naložb ter danih jamstvih in garancijah (skupaj je po Zorkovih besedah "pridelala" za 200 milijonov evrov slabih terjatev) lani skupaj ustvarila skoraj 165 milijonov evrov čiste izgube, lansko leto s 454 milijoni evrov finančnih obveznosti in le 163 milijoni evrov kapitala.

Krka in Luka nista navdušili

Medij: Večer  Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo  Datum: 15. 05. 2010 Stran: 9

Sodeč po gibanju vodilnega indeksa Ljubljanske borze, SBITOP, je za nami pozitiven teden, saj je SBITOP v preteklih petih dneh z 903 poskočil na 926 indeksnih točk. Toda ker še vedno niso razjasnjene številne zgodbe okrog Istrabenza, Petrdla, Pivovarne Laško in Mercatorja, država pa jih prek bank v pretežnem državnem lastništvu dodatno zapleta, tudi skorajšnji vstop Slovenije v organizacijo OECD in pomiritev zadev z evrom in Grčijo na Ljubljansko borzo (še) nista prinesla olajšanja.


Bodo pa v prihodnjih dneh nedvomno zadovoljni delničarji Zlate monete II, saj naj bi družba Medaljon, ki je v lasti Probankinih menedžerjev, po naših neuradnih informacijah za delnico Zlate monete II ponudila 3 evre. V zadnjem mesecu dni je vrednost delnice Zlate monete II z 1,20 skočila na 1,70 evra, se je pa v zadnjem letu dni z njo trgovalo tudi po le 0,80 evra. Medaljon je že do zdaj imel v lasti 84,69 odstotka vseh delnic ter si očitno močno želi prepričati preostalih 9816 delničarjev Zlate monete II (največji so Vipa, Sofija Šešest, Iza Verdel, PFCI), da bi presegel 90-odstotno lastništvo, ki je pogoj za morebitno kasnejšo iztisnitev prebstalih malih delničarjev. Knjigovodska vrednost delnice Zlate monete II je bila ob koncu aprila 3,05 evra, za nakup vseh, ki jih še nima v lasti, pa bi moral Medaljon odšteti kar blizu 3,8 milijona evrov.

Syndicate content

portalov

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.