Mercator
Medved še ne bo odšel na zimsko spanje
Medij: Delo Avtorji: Pregelj Radivoj Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Posel & denar
Datum: 04. 10. 2010 Stran: 33
Na ljubljansko borzo se je pretekli teden spet vrnilo negativno vzdušje. Prometa je bilo skupaj za slabih osem milijonov evrov, karje v povprečju le poldrugi milijon evrov dnevno. Indeks SBITOPje na tedenski ravni izgubil 1,3 odstotka vrednosti.
Medtem koje novica o prodaji deleža NLB v Mercatorju pred dobrimi desetimi dnevi poskrbela za več optimizma, se je ta v tem tednu povsem razblinil. Od pojava govoric, da se NLB s skladom Mid Europa Partners pogovarja o prodaji svojega deleža v našem največjem trgovcu, je cena Mercatorja poskočila za 15 odstotkov.
To je imelo vpliv tudi na druge delnice, ki so začele ob tej novici kazati znake rasti. Vsak dotok svežega kapitala je, posebno v sedanjih časih, še kako dobrodošel. Verjetno pa iz tega ni pričakovati kakšne večje koristi za male delničarje, kajti sklad, ki je velik zgolj okrog tri milijarde evrov, bi verjetno kupil le manjšinski delež, in to po ceni, ki ne bi bila višja od 170 evrov.
ATVP kaznoval šest bank
Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 30. 09. 2010 Stran: 9
Blokirane glasovalne pravice v Mercatorju
Agencija za trg vrednostnih papirjev jim očita usklajeno delovanje pri lanski zaplembi delnic »najboljšega soseda« in kršitev zakona o prevzemih
Ljubljana - Agencija za trg vrednostnih papirjev je šestim domačim bankam »zablokirala« glasovalne pravice v Mercatorju zaradi usklajenega delovanja pri lanski zaplembi delnic najboljšega soseda in kršitve zakona o prevzemih.
Brez glasovalnih pravic v Mercatorju so ostale Nova Ljubljanska banka, Banka Celje, Abanka Vipa, Nova Kreditna banka Maribor, Banka Koper in Gorenjska banka; te skupaj obvladujejo nekaj več kot četrtino (25,5 odstotka) najboljšega soseda, ne pa tudi dve tuji banki (Unicredit in Hypo Alpe-Adria-Bank), ki skupaj obvladujeta desetino Mercatorja.
To pomeni, da banke, med njimi tudi Nova Ljubljanska banka, ne morejo upravljati svoje premoženje v najboljšem sosedu, kar je že druga ostra sankcija, ki jo je proti bankam v slabem tednu dni izrekla ATVP. Ne gre pozabiti, da je glavni nadzornik kapitalskega trga prejšnji teden ostro ukrepal tudi v primeru Pivovarne Laško in dvema bankama (Novi Ljubljanski banki in Banki Celje) zaradi usklajenega delovanja zamrznil glasovalne pravice v Laškem.
Teden v znamenju krepkega plusa
Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 25. 09. 2010 Stran: 9
Iztekajoči se (borzni) teden je bil za investitorje na Ljubljanski borzi zanesljivo eden boljših v zadnjih treh letih. Na to kaže tudi vodilni indeks SBI TOP, ki je pridobil dobre tri odstotke vrednosti.
Med zmagovalce tedna - najbrž tudi zaradi pogajanj o prodaji 10,75-odstotnega deleža skladu NLB Mid Europa Partners - bi lahko šteli delnico Mercatorja, ki se je z ravni 140 evrov ta teden zavihtela povsem v bližino 155 evrov, okrepil pa se je tudi promet z delnico, ta teden ga je bilo za blizu 200 tisoč evrov. Omenjena delnica je znana po visokih dividendah (nazadnje 7,2 evra bruto na delnico), prav tako se špekulira, da naj bi bodisi družbe skupine Pivovarne Laško ali posamezne banke prodajale svoje delnice Mercatorja.
Dobro je teden sklenila tudi delnica Nove KBM, ki se je z nivojev 10,4 pomaknila na 10,6 evra. Za (male) delničarje je spodbuden podatek, da je nedavno član uprave banke Andrej Plos kupil za dobrih 9000 evrov delnic Nove KBM. Prav tako je mogoče pozitivno oceniti, da naj bi že v kratkem Nova KBM svoj 49,96-odstotni lastniški delež v Zavarovalnici Maribor povečala v večinskega. Delnice naj bi odkupila od Save Re, ki je trenutno 45,79-odstotna lastnica mariborske zavarovalnice, ni pa še znano, po kolikšni ceni. Delnica Save Re je ta teden s 7,9 poskočila na 8,3 evra.
Po strmoglavljenju na 13,3 evra si je nekoliko (na vrednost 15 evrov) opomogla tudi delnica Pivovarne Laško. Agencija za trg vrednostnih papirjev je NLB, ki je 23,5-odstotna lastnica laške pivovarne, ter njeni (skoraj) večinski Banki Celje z 2,9 odstotka delnic Pivovarne Laško, odvzela glasovalne pravice. Obstaja možnost, da obe skupaj znižata lastniški delež pod 25 odstotkov ali pa objavita prevzemno ponudbo za laško pivovarno (slednje je glede na njuno finančno kondicijo malo verjetno), da bi ponovno pridobili svoje glasovalne pravice.
ATVP odločil o bančni zaplembi delnic
Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 24. 09. 2010 Stran: 9
Ljubljana - Svet Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP) je včeraj odločil glede lanske bančne zaplembe delnic Pivovarne Laško in Mercatorja. Gre za morebitno usklajeno delovanje in s tem kršenje zakona o prevzemih.
Znano je, da je ATVP zaradi suma usklajenega delovanja maja letos vzel pod drobnogled osem bank, ki so avgusta lani skoraj sočasno mariborskemu holdingu Infond zaplenile delnice Pivovarne Laško in Mercatorja: poleg Nove Ljubljanske banke in Banke Celje so delnice takrat zasegle še Abanka Vipa, Nova Kreditna banka Maribor, Probanka, Gorenjska banka, Banka Koper in avstrijska banka Hypo, ki so tako postale tudi pomembne solastnice obeh družb; v pivovarni danes skupaj obvladujejo več kot polovico kapitala, v Mercatorju pa imajo skoraj 35 odstotkov kapitala.
Ker so se banke za zaplembo odločile skoraj sočasno, je ATVP posumil, da bi lahko pri tem šlo za usklajeno delovanje, kar pa zakon o prevzemih prepoveduje, zato je proti bankam v primerih obeh podjetij začel postopek. Presojo je, kot so potrdili na ATVP, končal včeraj, odločitev pa še ni znana, saj želi glavni nadzornik finančnega trga s svojo odločitvijo najprej seznaniti vse banke, ki jih je vzel pod drobnogled.
NLB s skladom Mid Europa v ekskluzivna pogajanja za prodajo deleža v Mercatorju
Medij: Dnevnik Avtorji: Vesna Vukovič, Suzana Rankov Teme: Gospodarstvo Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 22. 09. 2010
Ljubljana - Nova Ljubljanska banka (NLB) je včeraj podpisala pogodbo o pričetku ekskluzivnih pogajanj (exclusivity agreement) z britanskim investicijskim skladom Mid Europa Partners za prodajo dobrih 10 odstotkov Mercatorja. Postopek je po naših informacijah sprožila nezavezujoča ponudba sklada Mid Europa za nakup deleža NLB v Mercatorju.
NLB se ni zavezala k sklenitvi kupoprodajne pogodbe, čeprav se bo banka v prihodnjih treh mesecih o prodaji Mercatorja pogajala izključno s skladom Mid Europa. Pričakovati pa je, da bo sklad podoben dogovor poskušal skleniti še s preostalimi bankami, ki so po lanskem zasegu delnic Infondu Holdingu in Istrabenzu postale lastnice Mercatorja.
S postopkom, ki ga je sprožila NLB, se v dveh letih že v tretje odpira možnost za prodajo pomembnega deleža Mercatorja. Skoraj 50-odstotni delež sta v začetku lanskega leta, ko ju je še obvladoval nekdanji predsednik uprave Pivovarne Laško Boško Šrot, poskušala prodati Infond Holding in Pivovarna Laško, vendar neuspešno. Konec lanskega leta pa so se prodaje skupno 36-odstotnega deleža lotile banke - skupina bank je na pobudo Unicredit banke podpisala nezavezujoči dogovor s svetovalno hišo Arkas, h konzorciju pa sta pristopili tudi NLB in Banka Celje. Spomladi sta iz konzorcija najprej izstopili NLB in Banka Celje, nato pa še NKBM in Abanka. NLB, NKBM in Abanka so pred julijsko skupščino podpisale sporazum, po katerem naj bi v lastništvu Mercatorja ostale do septembra 2012, v zameno pa so izpogajale ustrezno dividendno politiko in predstavnika v nadzornem svetu Mercatorja.
Pierpaolo Cerani: Andrijana Starina Kosem je od novembra lani solastnica Kolonela
Medij: Dnevnik Avtorji: Matjaž Polanič Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni dnevnik Datum: 07. 09. 2010 Stran: 20
Od novembra lani je solastnica Kolonela Andrijana Starina Kosem, nekdanja državna sekretarka v času vlade Janeza Janše in kasneje ena najtesnejših poslovnih sodelavk Boška Šrota, zatrjuje italijanski poslovnež Pierpaolo Cerani, ki je bil do februarja letos tudi direktor Kolonela.
»Ko sem konec preteklega leta Atki-Primi prodal svoj delež v Kolonelu, je bila Andrijana Starina Kosem 30-odstotna lastnica Kolonela,« zatrjuje nekdanji direktor Kolonela Pierpaolo Cerani (levo), medtem ko Starina-Kosmova (v sredini ob Jani Grbec) Ceranijeve navedbe zanika. (Foto: Matej Povše) "Ko sem konec preteklega leta Atki-Primi prodal svoj delež v Kolonelu, je bila Andrijana Starina Kosem 30-odstotna lastnica Kolonela. Te delnice je kupila od Atke-Prime," nam je še povedal Cerani.
"Ne vem, kaj trdi Cerani, vendar nisem solastnica Kolonela," je Ceranijeve navedbe včeraj ostro zanikala Starina-Kosmova. Ali je torej morda posredna solastnica preko katere druge družbe? "Kako si sploh lahko posredni lastnik neke družbe? Ne vem, kako je to sploh mogoče," nam je v kratkem telefonskem pogovoru še dejala Starina-Kosmova.
Kolonelova lastnika
Kakšna je lastniška struktura Kolonela, uradno ni znano, saj ima ta izdane delnice na prenosnika. Spomnimo pa, da je Atka-Prima konec preteklega leta prodala svoj celotni delež v Kolonelu, ki ima po podatkih Centralne klirinško depotne družbe KDD le še dva lastnika. Kdo sta lastnika, ni mogoče preveriti, sodeč po podatkih iz včeraj objavljenega letnega poročila Kolonela pa ima vsak od njiju polovični delež Kolonela.
Direktorica Kolonela Anja Musar Kalan namreč v "kratkem opisu razvoja družbe" navaja, da je Atka-Prima svoj celotni delež prodala imetnikom, od katerih nihče nima kontrolnega deleža delnic. Če so navedbe iz letnega poročila Kolonela resnične, je to mogoče le v primeru, če imata ta imetnika v lasti vsak po 50 odstotkov vseh delnic.
Kolonel kazensko ovadil Ceranija
V tujini se objave rezultatov končujejo, v Sloveniji pa začenjajo
Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 24. 08. 2010 Stran: 21
Ljubljana - V naslednjih dneh bodo družbe, ki kotirajo na Ljubljanski borzi, razkrile svoje poslovanje v prvi polovici letošnjega leta. Čeprav je sezona objav rezultatov na svetovnih trgih kapitala že praktično končana, pa so do zdaj le redke slovenske družbe že razkrile svoje polletne dosežke.
Med pomembnejšimi družbami so polletno poročilo o poslovanju objavile le Krka, Abanka Vipa in Iskra Avto elektrika, medtem ko preostale družbe polletnih poročil bodisi še niso objavile bodisi so objavile le grobe povzetke poslovnih rezultatov.
Medtem ko so družbe na zahodnih trgih kapitala ob polletju večinoma presegle pričakovanja analitikov, je pri slovenskih družbah pričakovati le skromno rast prodaje. Nekoliko višja so pričakovanja glede dobička, ki naj bi se zvišal predvsem na račun tečajnih razlik in nižjih obrestnih mer, v le manjši meri pa zaradi nižjega obsega finančnega dolga ali boljšega obvladovanja stroškov.
V tem tednu naj bi rezultate predvidoma objavili v Mercatorju, Gorenju in Petrolu. Medtem ko bo Gorenje predvidoma zabeležilo rast poslovanja, analitiki pri Mercatorju pričakujejo nadaljevanje stagnacije prihodkov. Petrolov dobiček bo sicer presegel tistega v enakem obdobju lani, vendar pa velja ob tem opozoriti, da se letos v nacionalnem trgovcu z naftnimi derivati po daljšem času niso soočali z večjimi odpisi naložbe v Istrabenz.
»Uprav delničarji ne zanimajo prav zelo«
Stanislav Valant s pooblastilom za nakup lastnih delnic
Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 31. 07. 2010 Stran: 20
Predsednik uprave NFD Holdinga Stanislav Valant je na včerajšnji skupščini dobil soglasje delničarjev za nakup do deset odstotkov lastnih delnic. Te bo lahko NFD Holding sicer kupoval le dve leti, čeprav si je Valant prvotno želel pooblastilo z eno leto daljšim »rokom trajanja«.
Delničarji so namreč včeraj podprli predlog Vseslovenskega združenja malih delničarjev (VZMD), ki se je od predloga uprave razlikoval le pri trajanju pooblastila. Predsedujoči skupščini Stojan Zdolšek je sicer nameraval dati najprej na glasovanje predlog uprave, a je Valant predlagal, da se najprej odloča o predlogu VZMD. Delničarji NFD Holdinga tudi letos ne bodo dobili dividend, saj je družba lani ustvarila kar 31 milijonov evrov čiste izgube.
Glavnina izgube je posledica padcev tečajev in slabitve terjatve do družbe Maksima Holding, dodatno pa so izgubo povečale tudi nekatere terminske pogodbe. Na včerajšnji skupščini je namreč Valant razkril, da so morali terminsko pogodbo za nakup Mercatorjevih delnic slabiti za kar 5,8 milijona evrov. S kom imajo sklenjeno to pogodbo, Valant ni želel pojasniti, povedal pa je, da se pogodba nanaša na okoli 1 ,5 odstotka Mercatorjevih delnic.
Skupno je imel NFD Holding konec decembra lani sklenjenih za kar 27 milijonov evrov opcijskih in terminskih pogodb oziroma enkrat več kot leto prej. Kot je povedal Valant, naj bi bile med temi pogodbami tudi pogodbe o zamenjavi naložb, vendar podrobnosti ni želel pojasniti.
Bavčarjevi 25-letnemu hrvaškemu državljanu plačali za prikrivanje sledi za Microtrustom
Medij: Dnevnik Avtorji: Vesna Vuković, Primož Cirman Teme: Istrabenz Rubrika / Oddaja:Poslovni Dnevnik Datum: 24.07.2010 Stran: 23
Ljubljana - Nastja Sušinski, nekdanji lastnik podjetja Microtrust, ki je v poslih s preprodajo 7,3-odstotnega paketa delnic Istrabenza ustvarilo dobrih 25 milijonov evrov dobička in večino tega po ugotovitvah kriminalistov in tožilcev nakazalo na tekoči račun Igorja Bavčarja pri NLB, se je močno trudil zabrisati sledi, ki jih je podjetje pri domnevno spornih poslih puščalo za seboj.
Nastja Sušinski, domnevno eden od devetih obtoženih v postopku zoper Igorja Bavčarja in Boška Šrota, je svoje podjetje Microtrust kmalu po izpeljavi transakcije, s katero je zaslužil 25 milijonov evrov in večino teh domnevno nakazal Bavčarju, prodal »slamnatemu« lastniku in za poslom skušal zabrisati sledi.
To dokazuje pogodba o odsvojitvi poslovnega deleža v Microtrustu, s katero je Sušinski podjetje decembra 2008 prodal hrvaškemu državljanu Emirju Čašiću. Datum posla zagotovo ni naključen: Sušinski je namreč podjetje prodal le deset mesecev po tem, ko je to Bavčarju po ugotovitvah organov odkrivanja in pregona nakazalo zadnji obrok denarja iz posla z Istrabenzovimi delnicami (9,7 milijona evrov). Da se je Sušinski želel iz podjetja čim prej in čim bolj neopazno umakniti, dokazuje tudi podatek, da je že na začetku avgusta 2008 s Čašićem podpisal pismo o nameri za sklenitev pogodbe o prodaji Microtrusta. Pri tem velja opozoriti, da je bila prodaja izpeljana tik pred zaključkom poslovnega leta 2008, kar pomeni, da novi kupec tako rekoč ni imel vpliva na pripravo bilanc podjetja, je pa za njih odgovoren.
Pogodba za brisanje sledi
Tudi iz same pogodbe o prodaji izhaja, da je bil temeljni motiv Sušinskega prikriti čimveč podatkov o preteklem poslovanju Microtrusta. Pogodba namreč vsebuje nenavadno veliko členov o varovanju podatkov, z morebitnimi kršitvami pa so povezane relativno visoke pogodbene kazni. Tako se je Čašić, ki je za Microtrust uradno odštel 25.000 evrov, moral zavezati, da bo podatke družbe v zvezi z njenim poslovanjem pred dnem sklenitve pogodbe varoval kot poslovno tajnost. "Zlasti se pridobitelj zavezuje opustiti sleherno uporabo podatkov o poslovanju družbe za objavo v javnih medijih," navaja pogodba.
Med Čašićeve obveznosti je sodila tudi takojšnja sprememba imena podjetja, ki se danes ne imenuje več Microtrust, ampak Emirade. Če podjetja ne bi preimenoval, bi moral Sušinskemu plačati kazen v višini 10.000 evrov. Prav tako Čašić ne sme uporabljati Microtrustovih logotipov.
Bodo prodali Union, Radensko ali Fructal?
Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 16. 07. 2010 Stran: 9
Čeprav naj bi se del politike zavzemal za prodajo Pivovarne Union, naj bi bila bolj smiselna prodaja bodisi Fructala ali Radenske. Na današnji skupščini delničarjev Pivovarne Laško tudi o novem nadzorniku ter o preoblikovanju v koncem
Skupina Pivovarna Laško - danes se bo sestala skupščina delničarjev - naj bi imela okrog 450 milijonov evrov finančnih obveznosti (dolga), kar naj bi bil 7-kratnik EBITDA (dobička iz poslovanja pred amortizacijo). Ker naj bi banke, tako naš vir, ki je želel ostati neimenovan, zahtevale, da naj bi bilo dolga le do 2,5- do 3-kratnik EBITDA, bi bilo treba s prodajo premoženja priti do približno 200 milijonov evrov kupnine. Ta isti neimenovani vir pa meni, da bi bila po Večeru in Delu boljša kot prodaja Pivovarne Union recimo prodaja ajdovskega Fructala ali Radenske, in še to kupcem (finančnim skladom ali strateškim investitorjem), ki bi imeli sedež vsaj 1500 kilometrov stran ter tako ne bi bil ogrožen prihodnji razvoj obeh družb.
Prodaja Pivovarne Union, kar naj bi podpiral del politike in bank, predvsem v NLB, ne bi bila smiselna (vsaj) iz dveh razlogov. Proizvodnja piva je namreč neprimerno bolj donosna kakor proizvodnja brezalkoholnih pijač, kjer so stroški proizvodnje višji, prodajne marže pa nižje. Prav tako bi se lahko spraševali, čemu je pred leti Pivovarna Laško sploh šla v pivovarsko vojno z InBev (takrat še belgijskim Interbrewom) za prevzem Pivovarne Union, če bi sedaj ljubljansko pivovarno (od)prodala.
