Mercator
Agrokor umika ponudbo za nakup Mercatorja
Medij: SIOL.NET Avtorji: STA Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 07. 02. 2012 Stran: splet 22.03
Agrokor, ki se že več mesecev poteguje za nakup 52,1-odstotnega deleža Mercatorja v lasti konzorcija prodajalcev, bank in družb iz skupine Pivovarne Laško, se je odločil umakniti svojo ponudbo.
Kot so nocoj sporočili iz Agrokorja, so se za to odločili, ker se doslej s prodajalci niso uspeli nič dogovoriti. V Agrokorju podrobnosti ne pojasnjujejo, so pa v sporočilu zapisali, da "jih je dolgotrajnost postopka pripeljala do zaključka, da bi lahko celoten proces trajal še zelo dolgo in da jim možnost uresničitve transakcije pod zadovoljivimi pogoji ni zagotovljena".
V hrvaški družbi tudi menijo, da bi bilo nadaljevanje procesa odkupa delnic od konzorcija lahko škodljivo za samo družbo, kot tudi za Mercator, zato so sprejeli odločitev, da umaknejo svojo ponudbo. Agrokor je sicer pogodbo o ekskluzivnosti pogajanj s konzorcijem prodajalcev preklical že v torek, zakaj so to sporočili javnosti šele danes zvečer, pa v sporočilu niso navedli.
Proces prodaje že nekaj časa "blokiran"
Proces prodaje več kot polovice Mercatorja hrvaškemu koncernu, ki se je bolj resno začel lani poleti, je že nekaj časa "blokiran", saj se za prodajo še ni izrekla največja slovenska banka NLB. Ta ima v lasti nekaj manj kot 11-odstotni delež Mercatorja. Nadzorni svet Nove Ljubljanske banke (NLB) namreč po odstopu predsednika uprave banke Boža Jašoviča ter odstopih in nesoglasju med samimi nadzorniki glede prodaje, odločitve kaj narediti z deležem Mercatorja, še ni sprejel. Po neuradnih informacijah, ki jih ima STA, naj bi bila nova seja nadzornikov NLB prihodnji teden.
Prodajo podprli vsi prodajalci, z izjemo NLB
Konzorcij prodajalcev sicer po pogodbi skupaj prodaja delnice Mercatorja, prodajo pa so doslej podprli vsi prodajalci, z izjemo NLB. Zadnje so prodajo pretekli teden podprle družbe znotraj skupine Pivovarne Laško, ki imajo skoraj četrtino delnic Mercatorja. Poleg NLB in družb iz skupine Pivovarne Laško, so v prodajnem konzorciju še NKBM, Abanka, NFD Holding, Gorenjska banka, Banka Koper, Hypo banka in Banka Celje.
Prodajalci se ekskluzivno z Agrokorjem, ki je sicer edini izkazal interes za delnice Mercatorja, za posamezno delnico pa ponuja 221 evrov, pogajajo že več mesecev. Proti prodaji Mercatorja Agrokorju so se izrekli številni politiki pa tudi Mercatorjevi dobavitelji. Prodaji pa nasprotujejo tudi različne hrvaške organizacije potrošnikov in dobaviteljev. Te menijo, da bi bila prodaja Agrokorju, ki naj bil po njihovem na Hrvaškem znan kot "kronični neplačnik" dobaviteljev, slaba.
Uprava opozarjala, da se zna zgoditi, da prevzemne namere niso resne
Uprava Mercatorja, od katere so prodajalci želeli kooperativnost pri prodajnem postopku, je opozarjala, da se zna zgoditi, da prevzemne namere Agrokorja niso resne. Zato so sodelovanje pri prodajnem postopku hrvaški družbi, ki je največji konkurent Mercatorja v regiji, pogojevali z nekaterimi zaščitnimi ukrepi. Glede morebitne same prodaje pa so predstavili predloge za zaščito interesov družbe.
Prodajalcem je v pogajanjih z Agrokorjem sicer uspelo izpogajati nekaj Mercatorjevih predlogov za zaščito interesov družbe, vendar so v zadnjem osnutku pogodbe uspeli izpogajati le 20 milijonov evrov vredno pogodbeno kazen za kršitve zavez. Tu gre za vse zaveze, npr. tudi odpuščanja delavcev, zamenjavo dobaviteljev, selitev sedeža družbe, odprodajo delov družbe.... Mnogi so te zaveze ocenili kot neresne, saj pri prevzemu, vrednem več kot 850 milijonov evrov, tako nizka pogodbena kazen za kršitve ne pomeni nič. Ta bi morala - tako poznavalci - znašati vsaj 150 milijonov evrov.
Agrokor brez sredstev za nakup Mercatorja?
Podrobnosti, zakaj se je Agrokor odločil za umik iz pogajanj s konzorcijem prodajalcev, nam nocoj ni uspelo dobiti. Vendar naj bi bil Agrokor po mnenju poznavalcev tudi brez sredstev za nakup Mercatorja, kar je pred tedni javno dejal tudi kmetijski minister v odhajanju Dejan Židan. Glede na ponudbo bi potreboval več kot 850 milijonov evrov, kar naj bi Agrokor, kot trdijo v hrvaški družbi, zbral s pomočjo partnerjev. K nakupu Mercatorja naj bi ga spodbujala predvsem ameriška banka J.P. Morgan in Unicredit, ki veljata za Agrokorjeva velika upnika. Glede na to, da je Agrokor družba v večinski lasti najbogatejšega Hrvata Ivice Todorića, je težko priti do natančnih podatkov o finančnem položaju in dolgovih družbe, po pisanju različnih medijev pa naj bi imel Agrokor precej dolgov. To pa pomeni tudi manjšo možnost nadaljnjega zadolževanja. Poleg tega pa Agrokorju "na vratu leži" tudi več kot 100 milijonov evrov vredna odločba hrvaške agencije za trg vrednostnih papirjev (Hanfa).
Akrokor pri nakupu podjetja Belje kršil zakonodajo?
Ta je Agrokorju ukazala objavo prevzemne ponudbe za prehrambeno podjetje Belje. Agrokor je namreč po ocenah Hanfe odkupil večino delnic Belja, malim delničarjem pa ni dal možnosti prodaje, kar je v nasprotju s hrvaško zakonodajo. Na to se je sicer Agrokor pritožil, vendar v Hanfi pravijo, da imajo dovolj dokazov, da je Agrokor kršil zakonodajo, zato bodo pri svoji odločbi vztrajali.
Agrokor naj bi kmalu, po nekaterih informacijah celo prihodnji mesec, moral odplačati tudi skoraj 200 milijonov evrov vredno posojilo Evropski banki za obnovo in razvoj (EBRD), ki ga je vzel pred leti. EBRD je takrat za posojilo dobila več kot osemodstotni delež Agrokorja, ki ga bo moral ta na podlagi pogodbe odkupiti nazaj.
Harakiri Zorka in nadzornikov Laškega
Medij: Dnevnik Avtorji: Vukovič Vesna, Rankov Suzana Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 03. 02. 2012 Stran: 21
Ljubljana - Sta uprava in nadzorni svet Pivovarne Laško prestopila Rubikon, ker kljub izrecni zahtevi NLB z dnevnega reda ponedeljkove skupščine nista umaknila predloga za preoblikovanje v pogodbeni koncem? V NLB neuradno ne izključujejo možnosti, da konec marca Laščanom zaradi očitne kršitve zavez iz kreditnih pogodb ne bodo podaljšali posojil, kar bi Laško pripeljalo na rob insolvenčnih postopkov. Več bo znano v prihodnjih tednih, ko bodo poskušali od uprave Pivovarne Laško najprej izposlovati pisno zaščito pred izčrpavanjem Pivovarne Union, z delnicami katere je zavarovana večina posojil Laškega pri naši največji banki.
Kot je znano, NLB kot največja upnica Pivovarne Laško že ves čas nasprotuje preoblikovanju Skupine Pivovarna Laško v pogodbeni koncem. NLB želi namreč ohraniti sedanjo raven samostojnosti odvisnih družb pri odločanju o vprašanjih, povezanih s financami in komercialo. Z uvedbo pogodbenega koncema bo namreč Laško prosto razpolagalo z denarnim tokom Uniona in Radenske, kar zmanjšuje njuno vrednost. Po določilih pogodbe lahko Laško daje navodila odvisnim družbam, ki so zanje škodljiva, če to koristi Laškemu. V NLB pa svojega položaja ne želijo poslabšati, saj je ves čas možen tudi scenarij, po katerem bi zasegli Union in se poplačali z njegovo prodajo. Drugi problem za NLB predstavlja to, da je koncernsko pogodbo mogoče prekiniti šele ob koncu poslovnega leta pod pogojem, da je prekinitev pogodbe napovedana pol leta prej. Povedano drugače; tudi če bi NLB dosegla, da Laščani odstopijo od pogodbenega koncema, bo ta veljal še do konca leta.
Kršitev kreditnih pogodb
Prodajalci tehtajo položaj, negotova vloga NLB
Medij: Delo Avtorji: Križnik Božena,Tekavec Vanja Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 02. 02. 2012 Stran: 10
Mercator Ali ima ING sploh še mandat in ali so bankirji še pripravljeni nadaljevati začeti projekt, če NLB v njem ne bo sodelovala
LJUBLJANA - Po seriji odločitev v pristojnih organih Skupine Laško in obeh državnih bank so člani konzorcija prodajalcev Mercatorja včeraj strnili vtise. Za večino so bile nove pravne dileme v zvezi s konzorcijsko pogodbo (zlasti o odškodninah) in negotovo sodelovanje NLB pri prodaji.
Neuradno smo izvedeli, da na sestanku, ki ga je vodil svetovalec konzorcija ING, ni bilo prelomnih odločitev. Postavili pa so si pomembno vsebinsko vprašanje, ali ima ING sploh še mandat in ali so bankirji še pripravljeni nadaljevati začeti projekt, če NLB v njem ne bo sodelovala. Vloga banke je po zadnjih dogodkih negotova, državna AUKN pa poziva proti prodaji. Ker prodajalcem ob odsotnosti NLB najverjetneje ne bi uspelo oblikovati večinskega prodajnega paketa, so akterji včeraj menda preigravali tudi možnost, da k prodaji povabijo druge delničarje; na primer banko Unicredit, ki je približno osemodstotna lastnica Mercatorja, vendar ne sodeluje v konzorciju.
Lastniki Laškega nočejo dokapitalizacije
Medij: Delo Avtorji: Piano Brane, Tekavec Vanja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 31. 01. 2012 Stran: 9
Skupščina Pivovarne Laško Grožnja NLB -Zorko: Zaradi ustanovitve pogodbenega koncema nobena banka ne bo oškodovana
Laško - Skupščina delničarjev Pivovarne Laško se je iztekla po željah in predlogih uprave in nadzornikov, razen v delu, kjer sta bili predlagani dokapitalizaciji. Zavrnjena sta bila namreč predlog uprave, da bi z izdajo delnic povečali kapital družbe na 73 milijonov evrov, in predlog Kada, da bi uprava smela v petih letih z izdajo delnic povečati kapital za 18 milijonov evrov.
Po koncu skupščine ni bilo povsem jasno, kako je bilo lahko navzočega 78 odstotkov kapitala z glasovalnimi pravicami, če pa je ATVP prejšnji teden za 26 odstotkov delnic odvzela glasovalne pravice NLB in Banki Celje, dokler ne bosta objavili prevzemne ponudbe za Pivovarno Laško. Predsedujoči skupščini Stojan Zdolšek je napovedal, da bodo to še razjasnili.
Čeprav je Mirjam Hočevar iz Pivovarne Laško (PL) pojasnila, da je finančni položaj družbe in skupine »še vedno zelo resen«, dokapitalizacija ni bila odobrena. Zorko je povzel dosedanja prizadevanja uprave in dejal, da so v dveh letih prodali Fructal, žal pa (še) ne morejo prodati drugega nepotrebnega premoženja, na primer Dela in Večera ter prav na zahtevo bank in kot njihov pogoj za reprogramiranje posojil tudi deleža v Mercatorju. »Pogodbeni koncem potrebujemo za racionalizacijo poslovanja in poenoteno usmerjanje resursov na trge, ne pa morda zato, da bi vplivali na finančno politiko Uniona ali Radenske. Potrebujemo pa tudi vaše razumevanje in podporo za dosego poslovnega načrta za leto 2012, ki je dober,« je dejal delničarjem Zorko, Hočevarjeva pa je pojasnila, da pivovarni tudi po prodaji premoženja ostane 200 milijonov obveznosti, zato potrebujejo sistemske rešitve in pomoč delničarjev. Spomnila je, da v posojilnih pogodbah z NLB piše, da si banka v primeru preoblikovanja PL v pogodbeni koncem pridržuje pravico do vpoklica posojil, kar pa ni nujno.
Brez dokapitalizacije, a s pogodbenim koncernom
Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 31. 01. 2012 Stran: 9
Delničarji Laškega večinsko proti dokapitalizaciji in institutu odobrenega kapitala, vendarle pa se bo družba smela preoblikovati v pogodbeni koncem, kar bo olajšalo poslovanje laške družbe
Na včerajšnji pomembni skupščini delničarjev Pivovarne Laško sta bili po odločbi Agencije za trg vrednostnih papirjev NLB in Banka Celje, ki sta sicer imetnici 26,4 odstotka vseh delnic Laškega, brez glasovalnih pravic. Tako je od 8,747.652 delnic le 6,414.331 delnic imelo glasovalno pravico, od teh pa je bilo na skupščini prisotnih 5,021.494 delnic ali 78,29 odstotka delnic z glasovalno pravico. Vendar pa so delničarji z večino prisotnih glasov zavrnili možnost do 100-odstotne dokapitalizacije, pa tudi povečanje (odobrenega) kapitala za do polovico, so pa bili za oblikovanje pogodbenega koncema.
Poziv upnicam za reprogram
Zorko preslišal opozorila NLB, Zdolšek v kali zatrl razpravo o prodaji Mercatorja
Medij: Dnevnik Avtorji: Cirman Primož Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 31. 01. 2012 Stran: 17
Laško - »Rezervnega načrta za zdaj nimamo. Prepričan sem, da bodo v Novi Ljubljanski banki (NLB) o svoji napovedi ponovno razmislili,« je generalni direktor Pivovarne Laško Dušan Zorko včeraj komentiral odločitev delničarjevo preoblikovanju skupine v pogodbeni koncem, ki mu močno nasprotujejo v največji državni banki.
NLB, največja upnica in lastnica Pivovarne Laško, ki zaradi odločbe Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP) na včerajšnji skupščini ni smela glasovati, je namreč tik pred njenim začetkom upravo Laškega pisno obvestila, da bi oblikovanje pogodbenega koncema med Pivovarno Laško, Pivovarno Union in Radensko »pomenilo kršitev kreditnih pogodb, ki zapadejo v plačilo konec marca«. »Potrditev koncema bo predstavljala razlog za odstop od kreditnih pogodb in takojšnje vračilo dolgov,« so opozoriliv NLB, kjer naj bi ocenili, da bi podpis pogodb o obvladovanju med Laškim in Unionom oziroma Radensko poslabšal kreditna zavarovanja banke.
Zorko delničarje pozval, naj glasujejo proti volji NLB
A čeprav konec marca pivovarni po naših informacijah zapade od 90 do 100 milijonov evrov posojil, kijih družba v tem trenutku ne more vrniti, uprava sklepa o oblikovanju koncerna, ki ga je delničarjem predlagala že tretjič v dveh letih, ni umaknila z dnevnega reda. Ravno nasprotno, Zorko je delničarje celo pozval, naj »glasujejo za koncem v naše dobro«, in ti so to z 81-odstotno večino (predlog je podprl tudi državni Kad) tudi storili. Na vprašanje, ah bodo morali Laščani zaradi tega čez dva meseca razglasiti insolventnost, je Zorko po skupščini odgovoril, da »računa na razumevanje NLB«. »Od danes naprej bomo o tem govorili z bankirji. Pogodbeni koncem je nuja za ustrezno upravljanje virov in uvrščanje izdelkov na trg. Izčrpali smo vse druge možnosti, da lahko normalno poslujemo. Skupina je lani plačala za 25 milijonov obresti, poslovni izid pred davki, obrestmi, amortizacijo in odpisi pa bo letos po načrtih okoli 50 milijonov evrov,« je poudaril Zorko, ki mu je veselje nekoliko skalil le padec predloga o povečanju osnovnega kapitala iz 36,6 na 73 milijonov evrov. Morebitna razglasitev insolventnosti bi pomenila veliko tveganje za banke poleg tega, da bi izničila njihove lastniške deleže v Laškem, vprimeru stečaja ne bi mogle uveljavljati zahtevkov za vračilo tistih posojil, ki so jih dale družbi v času, ko bi ji morale zagotoviti lastni kapital.
Desno-levo zavezništvo proti prodaji Agrokorju
Medij: Večer Avtorji: V. A.,Toplak Damijan,Stepišnik Matija,Esih Uroš Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: V žarišču Datum: 30. 01. 2012 Stran: 4
Politika ob robu postavljanja novega mandatarja in sestavljanja nove vlade pred današnjo skupščino Pivovarne Laško o vroči temi - o Mercatorju in prodaji hrvaškemu Agrokorju
Člani nadzornega sveta so se seznanili z vsebino prodajne pogodbe za delnice družbe Mercator in na petkovem nadaljevanju četrtkove seje soglašali, da Pivovarna Laško proda omenjeni delež. Največji slovenski trgovec Mercator ostaja še naprej prvovrstna politična tema. O Mercatorju se je govorilo tudi ob robu postavljanja nove slovenske vlade, četudi je nadzorni svet Pivovarne Laško v četrtek na predlog uprave sklenil, da se z dnevnega reda današnje skupščine Laškega umakne predlog sklepa o prodaji deleža v Mercatorju Agrokorju. Delničarji naj bi se predvidoma le seznanili z aktivnostmi glede prodaje. Za dokončno odločitev, ali bo prodajni konzorcij bank in Laškega prodal večinski lastniški delež v Mercatorju, bo sedaj odločilna skupščina delničarjev NLB, banke, v kateri ima največji delež (ne)posredno država. Največja pozornost pa bo na skupščini namenjena temu, ali bodo delničarji dali soglasje k povečanju kapitala Pivovarne Laško (bodisi prek dokapitalizacije ali statutarnega instituta odobrenega kapitala) ter ali bodo potrdili, da se sme skupina Pivovarne Laško oblikovati v pogodbeni koncem, pri čemer bi mali delničarji za vsako delnico Uniona pridobili 14,32 delnice Pivovarne Laško ter za vsako delnico Radenske 0,53 delnice Pivovarne Laško. Na današnji skupščini Laškega NLB in Banka Celje, ki sta 26,4-odstotni lastnici, ne bosta imeli glasovalnih pravic.
O Mercatorju
Medij: Žurnal24 Avtorji: B. H. Teme: Mali delničarji, Sklici skupščin delniških družb Rubrika / Oddaja: Slovenija Datum: 30. 01. 2012 Stran: 5
Pivovarna Laško. Delničarji o pogodbi z Agrokorjem.
Skupščina. Delničarji Pivovarne Laško se bodo na današnji skupščini seznanili s kupoprodajno pogodbo o prodaji deleža v Mercatorju hrvaški družbi Agrokor.
Vrsta pomanjkljivosti
Kristjan Verbič iz Vseslovenskega združenja malih delničarjev napoveduje, da bodo podali vrsto pripomb na predlog pogodbe. Med drugim imajo pripombe na jezik -pogodba jim je bila namreč predstavljena v angleščini -, pripombe bodo imeli tudi, ker kupnina v pogodbi ni določena, ker ni natančno zapisan rok za plačilo kupnine in ker ni določen način zavarovanja plačila v primeru, če Agrokor ne bi poravnal svojih obveznosti.
Dober teden za Luko, Petrol in Telekom
Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 28. 01. 2012 Stran: 9
BORZNI TEDEN
Iztekajoči se teden za Ljubljansko borzo ni bil slab (osrednji indeks SBI TOP se je pri vrednosti 588 točk okrepil za dober odstotek), največ vrednosti sta pridobili delnici Petrola in Telekoma Slovenije. Z novim dvigom cen naftnih derivatov se bodo okrepili prihodki (ne pa tiidi prodajne marže) Petrola, delnica največje slovenske energetske driižbe je v tem tednii s 164 poskočila na 171 evrov. Precejšnje rasti, s 67,6 na 72 evrov, je bila deležna tiidi Telekomova delnica, četudi naj bi bili izsledki posebne revizije za zadnjih pet let kazali na 21,44 milijona evrov oškodovanja. Analitiki so prepričani, da je to že bilo iipoštevano v predlanskih Telekomovih slabitvah ter v sami ceni delnice. 7. marca naj bi bila sklicana skiipščina delničarjev, takrat naj bi tiidi odločili, kako in proti komii iikrepati za nastalo oškodovanje.
Kljub lanski poletni stavki so bili lanski količinski in prihodkovni poslovni rezultati Luke Koper dobri. Lanskoletni ladijski pretovor se je s pretovorjenimi 17,05 milijona ton glede na predlani okrepil za ii odstotkov, s 134,43 milijona evrov so bili poslovni prihodki na medletni ravni višji za 13 odstotkov. Delnica Luke Koper je (tiidi zaradi nekoliko višjega tečaja Intereiirope, kjer je Liika skoraj četrtinska lastnica) ta teden s 7,4 švignila na 8 evrov. Delnica Intereiirope je v začetku tedna nadaljevala skokovito večstoodstotno rast na 1,32 evra za delnico, teden pa končala pri 0,67 evra.
Boste šef Mercatorja čez leto in pol? "Težko komentiram."
Medij: Finance Avtorji: Frankl Peter,Tomažič Janez Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 26. 01. 2012 Stran: 5
Leto ni bilo lahko.
Se strinjam, tudi leto 2012 ne bo.
Kaj pa leto 2013?
Vsi si želimo, da bi se gospodarske razmere izboljšale. Za izjemno dolge poglede in strategije ta hip ni podlag, saj ne vemo, kako se bo spreminjalo poslovno okolje.
Se sploh še splača delati triletne načrte?
Mislim, da se jih splača. Ena od koristi je tudi, da se lahko predvidijo različna tveganja.
Včasih je bilo načrtovanje bolj povezano z realnostjo, zdaj to lahko jemljemo kot vajo.
Se strinjam. V zelo kratkem obdobju se je svet postavil na glavo, zato mora vsako podjetje računati na nepričakovane spremembe.
Ali smo v Sloveniji pripravljeni na spremembe? Družbeno in gospodarsko.
