Brez dokapitalizacije, a s pogodbenim koncernom
NatisniMedij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 31. 01. 2012 Stran: 9
Delničarji Laškega večinsko proti dokapitalizaciji in institutu odobrenega kapitala, vendarle pa se bo družba smela preoblikovati v pogodbeni koncem, kar bo olajšalo poslovanje laške družbe
Na včerajšnji pomembni skupščini delničarjev Pivovarne Laško sta bili po odločbi Agencije za trg vrednostnih papirjev NLB in Banka Celje, ki sta sicer imetnici 26,4 odstotka vseh delnic Laškega, brez glasovalnih pravic. Tako je od 8,747.652 delnic le 6,414.331 delnic imelo glasovalno pravico, od teh pa je bilo na skupščini prisotnih 5,021.494 delnic ali 78,29 odstotka delnic z glasovalno pravico. Vendar pa so delničarji z večino prisotnih glasov zavrnili možnost do 100-odstotne dokapitalizacije, pa tudi povečanje (odobrenega) kapitala za do polovico, so pa bili za oblikovanje pogodbenega koncema.
Poziv upnicam za reprogram
Prav tako so se delničarji odločili za odločen poziv bankam upnicam, da se do 30. marca dogovorijo za celostni dolgoročni reprogram finančnih obveznosti pod ugodnimi tržnimi pogoji (te iste banke upnice so tudi večinske lastnice Laškega), saj je ta sklep potrdilo 93,6 odstotka glasov delničarjev. Štirje nadzorniki Laškega so dobili tudi soglasje za nadzomištvo v odvisnih družbah Radenska in Pivovarna Union, v skladu s priporočili Agencije za upravljanje kapitalskih naložb so bili tudi določeni nadzorniški prejemki, o predlogu MDS, da se omejijo tovrstni nadzorniški prejemki in prepreči njihovo podvajanje, pa se nato ni glasovalo. Predstavnik KS Naložb, ki so lani neuspešno prevzemale Pivovarno Laško, je zoper točko o izglasovanem pogodbenem koncernu napovedal vložitev izpodbojne tožbe, uprava Laškega pa mu je odgovorila, da ima Pivovarna Laško pri Radenski za 33 milijonov evrov posojil in pri Pivovarni Union za devet milijonov evrov, ni pa še mogla ocenjevati, kako bi se lahko razpletel denacionalizacijski zahtevek v primeru Radenske in kako bi to lahko vplivalo na poslovanje skupine Laško.
Članica uprave Pivovarne Laško Mirjam Hočevar je predlog o dokapitalizaciji podprla z dejstvom, da je finančni položaj družbe in skupine zelo resen. Kljub dobremu poslovanju ima namreč skupina komaj dovolj denarja za poplačilo okrog 25 milijonov evrov letnih obresti. Predsednik uprave Pivovarne Laško mag. Dušan Zoiko pa je omenil, da so sredi decembra prejeli (v Pivovarni Union) kupnino za Fructal, a je dolg skupine še zmeraj okrog 370 milijonov evrov. Oblikovanje skupine kot pogodbenega koncema pa se mu zdi pomembno, da bo lahko uprava enotno izkoriščala vse svoje resurse tako na področju nabave, komerciale, enotnega nastopa itn. Mali delničarji Pivovarne Union bodo lahko za vsako svojo delnico Uniona prejeli 14,32 delnice Pivovarne Laško, delničarji Radenske pa 0,53 delnice Pivovarne Laško. Zaradi tega se bo smel kapital Pivovarne Laško povečati za do pet odstotkov.
Za prodajo Mercatorja še ni vseh soglasij
Delničarji Laškega so se včeraj zgolj seznanili s kupoprodajno pogodbo za Mercator, kjer je Vinesh Karia iz londonske podružnice ING delničarjem Laškega pojasnil, da so poslali informacijo o prodaji Mercatorja tako 21 strateškim kot 21 finančnim investitorjem, v ožji krog pa so poleg hrvaškega Agrokorja prišli le še trije finančni investitorji. Z Agrokorjem, ki je z 221 evri za delnico Mercatorja ponudil daleč največ, pa so imeli ekskluzivna pogajanja od 7. novembra lani. Karia priznava, da vsi konzorcijski prodajalci še niso dali soglasja k prodaji delnic ter da je bila težava, ker potencialni kupec ob nasprotovanju Mercatorjeve uprave ni smel opraviti skrbnega pregleda, da je tu tudi pogoj, da morajo dati soglasje k prodaji hrvaški, slovenski, srbski in bosanski varuh konkurence, da pa je ponudba Agrokorja glede na trenutno Mercatorjevo poslovanje po njegovem privlačna.
Bo NLB Pivovarni Laško odpoklicaia kredite?
Na včerajšnji skupščini je za presenečenje poskrbela informacija, da ima NLB v kreditnih klavzulah zapisano, da lahko NLB, če se bo skupina oblikovala v pogodbeni koncem, odpokliče kredite v Pivovarni Laško, ki naj bi jih bilo za okrog 90 milijonov evrov. NLB, ki z Banko Celje včeraj na skupščini Laškega ni smela glasovati, je že večkrat jasno povedala, da nasprotuje oblikovanju pogodbenega koncema, nazadnje pa so tak dopis upravi Laškega poslali 25. januarja letos, ko so (začasno) v Laškem izgubili glasovalne pravice. Izvedeli smo, da naj bi se upravi Laškega in NLB že kmalu sestali na to temo, še bolj pa se bosta najverjetneje dogovarjali o morebitni ne-prodaji večinskega deleža v Mercatorju, za kar bi ju lahko doletele tudi določene denarne sankcije.
Laško po donosu med boljšimi pivovarnami
Lani je skupina Pivovarne Laško dosegla okrog 230 milijonov evrov neto prodajnih prihodkov in 50 milijonov evrov EBITDA (dobička pred obrestmi, davki in amortizacijo). Po besedah Dušana Zorka se z okrog 22-odstotno EBITDA-maržo uvrščajo med najbolj uspešne pivovarske družbe, pred njimi pa so le največji globalni igralci. A potožil je, da brez ustreznega reprograma posojil za njihovo podjetje ni razvoja. Zavedajo se, da imajo tudi njihovi lastniki (banke) zaradi teh posojil določene težave, a da je v njihovi strategiji do leta 2015 predvidena tako prodaja Mercatorja kakor Pivovarne Laško.
