Mercator

Medij: Delo Avtorji: Križnik Božena Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 08. 03. 2012 Stran: 10

Uvod v skupščino Mercatorja Če bodo lastniki s predlogi uspešni, bo morala uprava pri poslih prej in pogosteje po dovoljenje k nadzornikom

Ljubljana - »Nekaj delničarjev je v sedemdnevnem roku po objavi sklica skupščine zahtevalo dopolnitev dnevnega reda, pri čemer bo Mercator dodatne točke in čistopis dnevnega reda skupščine delničarjev objavil v zakonitem roku, vsaj 14 dni pred skupščino.« Ta bo 30. marca.

Pojasnilo, ki smo ga kot odgovor na naša vprašanja dobili iz Mercatorja, potrjuje neuradne informacije, objavljene v včerajšnjih Financah, o vrsti do uprave in nadzornikov družbe neprijaznih dodatnih skupščinskih predlogov. O vsebini zahtevanih dopolnitev nismo izvedeli ničesar uradnega, dobro obveščeni viri pa vedo, da dopolnitev dnevnega reda zahtevajo trije lastniki, Skupina Pivovarna Laško, banka Unicredit in NLB.

Nove zahteve

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Foto: Tit Košir Teme: Mali delničarji, ZPRE-1 zakon o prevzemih, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 06. 03. 2012 Stran: 11

Verniki so zaupali lastninske certifikate Krekovim skladom in ob tem cerkev napačno enačili z državo, meni Rajko Stankovič, predsednik MDS

V obdobju, ko mali delničarji v marsikaterem slovenskem podjetju doživljajo vedno bolj grenko izkušnjo delničarstva, smo se z Rajkom Stankovičem, predsednikom društva Mali delničarji Slovenije (MDS), pogovarjali o delovanju njihovega društva in o njihovih najbolj odmevnih akcijah v elektrodistribucijskih podjetjih, Vzajemni, holdingih Zvon, Savi, Merkurju, Perutnini Ptuj in številnih drugih primerih.

Čemu so društva malih delničarjev namenjena?

"Na področju delničarstva sem pričel delati 10. junija 2006 v društvu VZMD, vse do 12. marca 2009, ko sva se s predsednikom VZMD, Kristjanom Verbičem, zaradi različnih pogledov na delovanje društva in predstavljanja interesov malih delničarjev razšla. V MDS, ki smo ga ustanovili aprila 2009, smo vedno poiskali nekoga, ki je delničar v določenem podjetju, da je poleg lastnih nesebično branil interese drugih malih delničarjev. Vedno smo skušali najti nekoga, ki je užival zaupanje večjih delničarjev bodisi (nekdanjih) zaposlenih. Z lastnim zbiranjem pooblastil se letno udeležimo 45 do 50 skupščin, imamo 21-odstoten izplen vrnjenih pooblastil za zastopanje na skupščinah, kjer v povprečju zastopamo dva odstotka osnovnega kapitala in dobre tri odstotke glasovalnih pravic. Nastopamo tudi kot pooblaščenci v podjetjih, kot so Petrol, Gorenje, Pivovarna Laško, Mercator, kjer organizirano zbirajo pooblastila. Lani smo med temi družbami najboljši rezultat imeli na Gorenju, kjer smo zastopali 12,37 odstotka delničarjev, saj smo dobili pooblastilo podjetja Philipa Sluiterja (Home Products Europe), ki je 6,73-odstotni lastnik. Pri lastnih zbiranjih pooblastil bi izpostavil, da smo na lanski skupščini Krke zastopali 5,5 odstotka delničarjev, leto prej, ko se v zbiranje pooblastil ni vključila Krkina uprava, pa slabih 10 odstotkov. Že dve leti zapored smo največji zastopniki malih delničarjev v Žitu, kjer imamo na skupščini od 26- do 28-odstotno zastopanost kapitala in v obeh letih smo z nasprotnim predlogom uspeli z zvišanjem dividende, z nadzornikom žal ne. V zadnjem letu smo se aktivno vključili v zgodbo obeh cerkvenih' holdingov Zvon in tudi tu dosegli od 6- do 10-odstotno skupščinsko zastopanost."

Mačehovska država v elektropodjetjih

Kolikšen je vaš letni proračun za delovanje in kako pridete do teh sredstev?

Medij: Dnevnik Avtorji: Matjaž Polanič Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni dnevnik/ Gospodarstvo Datum: 03. 03. 2012

Ljubljana - Od tisoč evrov, investiranih na vrhuncu borzne evforije, je delničarjem Intereurope, Luke Koper, Nove KBM, Aerodroma Ljubljana, Pivovarne Laško in Save ostalo manj kot sto evrov, delničarjem številnih holdingov le nekaj centov, medtem ko so zadnja štiri leta še najbolje prebrodili delničarji Cinkarne Celje, Krke in Mercatorja.

Zanimivo je, da gre za družbe, ki imajo že vrsto let stabilno upravo, njihovega poslovanja v času krize niso zaznamovali odpisi zgrešenih naložb, poleg tega so svojim delničarjem v zadnjih letih izplačale tudi za slovenski trg nadpovprečno visoke dividende.

Krka in Mercator sta poleg tega tudi edini pomembnejši družbi na Ljubljanski borzi, ki sta celotno obdobje finančno-gospodarske krize delničarjem vsako leto izplačali več dividend kot leto poprej, delež tujih investitorjev v njunem lastništvu pa je opazneje višji kot pri večini preostalih borznih družb. Izmed 17 analiziranih večjih borznih podjetij leta 2008 dividend ni izplačala edino Sava Re, medtem ko so skozi obdobje finančne krize dividende vsako leto izplačevali le v Krki, Mercatorju, Petrolu, Telekomu Slovenije, Aerodromu Ljubljana in Žitu.

Slabše le v Atenah

Od najvišjih vrednosti iz sredine leta 2007 so se tečaji na Ljubljanski borzi v povprečju znižali že za skoraj 80 odstotkov, kar je le nekoliko manj, kot znašajo izgube vlagateljev na atenski borzi. Da bi se tečaji na slovenskem trgu kapitala znova povzpeli na rekordne ravni, bi se morale delnice na Ljubljanski borzi v povprečju podražiti za kar 400 odstotkov, delničarjem Intereurope in Save pa bi pomagala šele rast, ki bi presegala 5000 odstotkov. Bistveno manj, okoli 140 odstotkov, bi za izenačitev z najvišjo doseženo borzno vrednostjo potrebovali delnici Cinkarne Celje in Krke, okoli 230 oziroma 280 odstotkov pa delnici Mercatorja in Iskre Avtoelektrike.

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 29. 02. 2012 Stran: 10

Le v Albaniji, Bolgariji in na Hrvaškem poslovali z izgubo. Prevzem Pivovarne Laško ni več aktualen, četudi ...

Že šeste po vrsti mednarodne letne novinarske konference Mercatorja se je včeraj udeležila približno stotnija novinarjev. Skupina Mercator je prisotna na sedmih trgih, ob Sloveniji še na Hrvaškem, v Srbiji, Bosni in Hercegovimi, Črni gori, Bolgariji in Albaniji, v prihodnosti naj bi se jim pridružila še vsaj trga Kosova in Makedonije. Potem bi bil Mercator dejaven na devetih trgih s skupno 35 milijoni prebivalcev. Že lani je Mercator v Sloveniji - v lanskem letu mu je prodaja s predlanskih 1694 padla na 1690 milijonov evrov - ustvaril le še 57,7 odstotka vseh svojih prihodkov. Ob Sloveniji so tudi srbski trg s 531 milijoni evrov, hrvaški s 382, bosanski s 117 in črnogorski s 100 milijoni evrov za Mercator trgi z več kot 100 milijoni evrov prodaje, bolgarski z devetimi in albanski s petimi milijoni evrov za zdaj ostajata najmanjša trga ter ob hrvaškem edina poslujeta z izgubo. Je pa trenutno že 51 odstotkov vseh Mercatorjevih zaposlenih v tujini.

Medij: Delo Avtorji: Križnik Božena Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 28. 02. 2012 Stran: 10

Poslovanje najboljšega soseda Lani so imeli 23,5 milijona evrov čistega dobička Skupina je na tujih trgih ustvarila že 42,3 odstotka prihodkov odprodaje

Ljubljana - Skupina Mercator je lani - kljub zelo zaostrenim razmeram na trgu - ustvarila 2,93 milijarde evrov čistih prihodkov od prodaje in dosegla 5,3-odstotno rast, so sporočili iz družbe neposredno po seji nadzornega sveta in dan pred mednarodno novinarsko konferenco skupine.

Skupina Mercator se je lani na vseh trgih, kjer posluje, soočala s posledicami gospodarske krize, ki so se izražale predvsem v zmanjšanem obsegu potrošnje in spremenjeni strukturi nakupne košarice. Z ustreznimi protikriznimi ukrepi in trženjskimi aktivnostmi je Mercatorju kljub vsemu uspelo povečati prodajne prihodke.

Skupina je na tujih trgih rasla hitreje kot doma in tako povečala delež prihodkov, ustvarjenih v tujini, na 42,3 odstotka. Prihodki na trgih zunaj Slovenije so se namreč povečali za 13,9 odstotka, od tega na trgu Srbije za 17,6 odstotka, na Hrvaškem za 0,6 odstotka, v Bosni in Hercegovini za 5,4 odstotka ter v Črni gori za kar 103,5 odstotka. Močna je bila tudi rast na novih tujih trgih, v Bolgariji za 157,1 odstotka in v Albaniji za 20,5 odstotka. Na današnji tiskovni konferenci bodo člani uprave na voljo medijem z vseh omenjenih trgov. Predstavili jim bodo lansko poslovanje skupine in ključne načrte za prihodnje obdobje.

Medij: Dnevnik Avtorji: Modic Tomaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 28. 02. 2012 Stran: 19

Ljubljana - Družba Zvon Ena Holding, osrednji del piramide, ki so jo s pomočjo bančnih posojil v zadnjih letih zgradilivNadškofijiMaribor, je od včeraj v stečaju. Skupaj z njo je umrlo tudi upanje skoraj 30.000 malih delničarjev holdinga, med njimi tudi številnih tistih, ki so Cerkvi v privatizaciji zaupali certifikate. Odločitev mariborske okrožne sodnice Nevenke Debi, ki jo je bilo pričakovati že lansko pomlad, a jo je vodstvo Zvona z različnimi manevri nenehoma prelagalo, bo krepko udarila po slovenskih bankah, ki so sicer posojila večinoma že slabile, pa tudi podrejenih družbah, ki so Zvonu praviloma brez zavarovanj posojale na milijone evrov. Naenkrat bodo na prepihu tudi lastništva nekaterih večjih slovenskih družb, ki so jih nameravale banke prodajati počasi. Ne nazadnje bo stečaj Zvona občutila tudi sama Nadškofija Maribor, ki ji banke zaradi njenih lastnih dolgov že rubijo premoženje, med drugim dvorec Be tnava, grozi pa ji celo stečaj oziroma ukinitev.

Smrtno rano cerkvenemu finančnemu imperiju je sicer NLB zadala že lanskega novembra, ko je po dolgem prepričevanju sodišča spravila v stečaj podjetje Gospodarstvo rast, vezni člen med nadškofijo in Zvonom. Od takrat si je državna banka prizadevala čim prej končati tudi agonijo holdingov Zvon Ena in Zvon Dva, kar ji je pri slednjem uspelo sredi januarja, zgodbo pa je dokončno »sklenila« včeraj. Kot smo poročali, je pred slabim mesecem dni tudi prisilna (sedaj stečajna) upraviteljica Mojca Breznik izgubila upanje v čudežno rešitev večjega od obeh Zvonov. Zanimivo je sodni izvedenec Franc Kolenc, ki gaje želelo tudi vodstvo manjšega Zvona, do zadnjega vztrajal, da se je Zvon Ena Holding sposoben prestrukturirati. V nasprotno ga ni prepričala nobena slaba novica, niti zasegi naložb s strani nekaterih bank (NKBM in Banka Koper), v svojem mnenju pa je ovrgel prav vse argumente NLB. Banka je šele z mnenjem kar treh izvedencev na zadnjem naroku prepričala sodnico, da nima smisla odlašati s stečajem.

Na eni strani na stotine milijonov evrov dolgov...

Medij: Vestnik Murska Sobota Avtorji: Horvat Majda Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 23. 02. 2012 Stran: 4

Pivovarna Laško se rešuje s konzorcijem z Radensko in Pivovarno Union

Tuja borzna hiša malim delničarjem že ponujala za delnico Radenske dva evra

Radenska ima 97 tisoč delnic Mercatorja, to pa pomeni, da bi lahko po Agrokorjevi ponujeni cene 221 evrov za delnico prejela 20 milijonov evrov kupnine. To pa presega znesek najetega posojila Radenske pri bankah. Glede na to, da so dogovori o prodaji Mercatorja hrvaškemu Agrokorju padli v vodo, tega priliva ne bo in se bo vodstvo Radenske moralo dogovarjati o podaljšanju oziroma reprogramiranju dolgov.

Poleg tega v poslovnih krogih močno odmeva tudi odločitev delničarjev na skupščinah povezanih družb o oblikovanju poslovnega koncema, v katerem bosta družbi Union in Radenska odvisni družbi, ki ju bo obvladovala Pivovarna Laško. NLB je že izrazila nasprotovanje temu, saj naj bi to pomenilo slabenje njunih zavarovanj. In kaj vse to pomeni za Radensko in kaj za njene male delničarje?

Medij: Delo Avtorji: Kajzer Rok,Križnik Božena,Tekavec Vanja Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković
Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 09. 02. 2012 Stran: 3

Slovo od 221 evrov za delnico. Laščani si zdaj želijo reprograma posojil - Čas za razmislek o alternativah, saj s prodajo na silo ni smiselno hiteti

Agrokor je svojo nezavezujočo ponudbo oddal 17. oktobra lani, in to na javni razpis, ki ga je v imenu konzorcija prodajalcev vodila banka ING. Konzorcij, v katerega se je sredi lanskega junija združilo enajst delničarjev Mercatorja (povečini bank), med katerimi sta bila po deležih glavna Pivovarna Laško in NLB, je med štirimi prispelimi ponudbami izbral edinega strateškega investitorja, Agrokor, in 7. novembra z njim sklenil dogovor o ekskluzivnih pogajanjih. Ta naj bi prvotno veljal do konca leta 2011, nato pa so ga podaljšali do konca februarja 2012. Ekskluzivna pogajanja za zaprtimi vrati so ves čas spremljali dvomi o Agrokorjevih finančnih sposobnostih za izvedbo posla, pa tudi o dobronamernosti njegovih prevzemnih načrtov.

Finančne institucije, ki jih je ponujal kot garancijo (EBRD, IFC in OEP), niso dale nobenih zagotovil, dokler ne bi opravile skrbnega pregleda Mercatorja, uprava ciljne družbe, ki je hotela zaščititi interese družbe in delavcev, pa se je prevzemu upirala tako, da je na koncu kupcu odrekla vso kooperativnost. Medtem ko so drugi prodajalci načelno soglašali s prodajo v izpogajanih okvirih, je konzorcij čakal še na privolitev organov NLB in NKBM ter družb Skupine Laško.

V NLB se nadzorniki po menda hudih političnih pritiskih, zaradi katerih je odstopil predsednik uprave NLB Božo Jašovič, niso hoteli opredeliti in so prenesli odločanje na skupščino, medtem ko so nadzorniki NKBM soglašali s prodajo. Sočasno se je zapletalo tudi pri pivovarjih. Mercator je namreč januarja objavil celo namero za prevzem Pivovarne Laško, zaradi česar bi o prodaji delnic Mercatorja morala odločati skupščina Pivovarne Laško, ne zgolj njen nadzorni svet. Pa je trgovec od namere odstopil in pristojnost se je vrnila na nadzornike.

Ti so po dolgotrajni vroči razpravi vendarle dahnili svoj da, tako daje ostalo nejasno le še soglasje NLB. Ki pa zdaj pač ne bo več potrebno. Laško spet na razpotju Skupina Laško ima do bank za skoraj 370 milijonov evrov posojil, od tega jih je dolgoročnih le 13 odstotkov, preostala pa so kratkoročna, torej zapadejo v plačilo v letu dni oziroma povečini še prej. Ker je prodaja Mercatorja (z njo bi se Laško razdolžilo za 184 do 195 milijonov evrov) zdaj padla v vodo, bo uprava pivovarne morala poiskati nove poti za sanacijo skupine. Poleg dogovora z upniki se bodo Laščani posvetili tudi iskanju alternativnih možnosti za dezinvestiranje premoženja skupine, lahko razberemo iz včerajšnjega sporočila za javnost Pivovarne Laško.

Katero premoženje bi prodali, iz sporočila ni razvidno, znano pa je, da je Laško v preteklosti večkrat iskalo kupca tudi za časnika Delo in Večer. »Z reprogramom pod ugodnimi tržnimi pogoji in uresničevanjem smele poslovne strategije rasti, katere uresničljivost dokazujejo doseženi poslovni rezultati v letu 2011, bi vse družbe skupine v desetih letih dosegle vzdržno raven dolga,« so sporočili iz Laškega.

»Odločitev Agrokorja me je presenetila, saj je hrvaški kupec doslej bolj ali manj uspešno preskakoval vse ovire za nakup Mercatorja ter privolil v vse zahteve, bodisi prodajalcev bodisi uprave in sindikata zaposlenih Mercatorja. O razlogih ne bi želel špekulirati, možno pa je marsikaj. Mogoče je tudi, da Agrokor ni imel zagotovljenih sredstev za financiranje prevzema,« je včeraj ugibal samostojni analitik Simon Mastnak. Po njegovem mnenju je umik Agrokorja slaba popotnica za Slovenijo. S tem je svetu še enkrat poslala signal, da tuji investitorji pri nas niso zaželeni, kar se lahko kot bumerang vrne pri nadaljnjih poskusih prodaje domačega premoženja. Na strani prodajalcev pa jo je najslabše odnesla Pivovarna Laško, je še dodal Mastnak. »Umik Agrokorja je največji problem za Pivovarno Laško, ki je v celoti odvisna od volje bank, skoraj polovico denarnega toka pa namenja za poplačilo bančnih obresti. S tem ostaja brez sredstev, potrebnih za razvoj. V nekoliko ugodnejšem položaju so zaradi neprodaje banke, saj imajo po novem možnost dolgoročnega zadolževanja pri Evropski centralni banki (ECB),« je menil Mastnak.

Hiteti ni smiselno

Predsednika društva MDS Rajka Stankoviča odločitev Agrokorja ni presenetila, saj je prevzem Mercatorja velik finančni zalogaj, Agrokorju pa grozi kar nekaj finančnih obveznosti doma. Za povrh prodaji Mercatorja ni naklonjena slovenska politika, je dodal Stankovič. Pri tem je spomnil na opozorilo novega gospodarskega ministra Radovana Žerjava.

Zdaj se torej odpirajo vrata za deveti poskus prodaje Mercatorja, vendar se Stankovič sprašuje, ali je to v danih razmerah na trgu (in v odsotnosti drugih ponudb) smiselno hiteti. Bolje bi bilo razmisliti o drugih alternativah; na primer, da bi v Mercator namesto zadolžene Pivovarne Laško vstopila paradržavna sklada Kad in Sod. »S tem bi rešili problem Mercatorja in Pivovarne Laško ter razbremenili pivovarno precejšnjega dela dolga, pa tudi država bi dolgoročno lahko ob ugodnem trenutku za prodajo zaslužila.

Ta načrt sicer ne rešuje težav podkapitaliziranosti domačih bank, vendar bi tudi banke počakale na ugodnejše čase za prodajo, če bi jim  Mercator s svojim poslovanjem zagotavljal dober donos,« meni Stankovič.