Mercator

Medij: Dnevnik Avtorji: M. P. Teme: Mali delničarji, ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 10. 05. 2013 Stran: 8

NFD Holding

Še preden bodo v NFD Holdingu izvedli dokapitalizacijo s pretvorbo dela posojil v kapital, bodo morali več delnic združiti v eno, kar bodo občutili zlasti mali delničarji holdinga, ki bodo namesto delnic dobili le delne pravice.

Ceno sanacije NFD Holdinga, nekoč enega izmed finančno najbolj stabilnih privatizacijskih holdingov, bodo kot kaže v veliki meri plačali mali delničarji. Banke upnice in Sava bodo namreč po izvedeni dokapitalizaciji s pretvorbo 10,3 milijona evrov posojil v kapital obvladovale kar okoli 90 odstotkov lastništva, medtem ko bo delež obstoječih 65.000 malih delničarjev zvodenel na vsega nekaj odstotkov.

Cena dokapitalizacijske delnice je po naših informacijah določena pri enem evru (najnižja možna cena, ki jo dopušča zakon o gospodarskih družbah), vendar pa je to za obstoječe delničarje le slaba uteha. Še preden bodo Gorenjska banka, Sava, Banka Celje in Abanka Vipa v kapital NFD Holdinga pretvorile del svojih posojil, bodo morali v holdingu izvesti združitev delnic, saj v nasprotnem primeru dokapitalizacija sploh ne bi bila izvedljiva. Po neuradnih informacijah naj bi v NFD Holdingu devet dosedanjih delnic združili v eno, s čimer bi se skupno število delnic znižalo z 16,8 na le 1,9 milijona, številni mali delničarji pa bi namesto delnic prejeli le delne pravice.

Medij: Dnevnik Avtorji: Modic Tomaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 04. 05. 2013 Stran: 7

Menedžerske družbe

Prve objave poslovnih rezultatov menedžerskih družb za leto 2012 razkrivajo, da se njihove obveznosti niso kaj dosti znižale. Če so nekaterim družbam šteti dnevi, druge, sicer redke, poslujejo vedno bolje in presegajo rekorde.

Velik del slovenskih menedžerjev, ki so se pred leti odločili za prevzem družb, danes le nemočno opazuje, kako se jim finančno nevzdržna konstrukcija podira pred očmi. Redki od njih bankam brez težav poravnavajo obresti na posojila, kaj šele glavnice. Sodeč po prvih objavah rezultatov menedžerskih družb se je v letu 2012 odplačevanje finančnih obveznosti skorajda ustavilo, po drugi strani pa se vrednost njihovega kapitala še naprej znižuje.

Za vratom enaki dolgovi kot pred štirimi leti

Če je skoraj 60 za zdaj še preživelih menedžerskih družb v leto 2009 zakorakalo z več kot 700 milijoni evrov finančnih obveznosti, v veliki večini kratkoročnih, je slika štiri leta kasneje katastrofalna. Po naših grobih ocenah so izpostavljenost zmanjšale za manj kot sto milijonov evrov, in še to predvsem na račun prevzetih družb. Petindvajset menedžerskih družb, ki so včeraj objavile poslovne rezultate za leto 2012, je po visokih izgubah v letih 2009, 2010 in 20ll poslovalo nekoliko bolje. Kljub temu je primerjava pokazala, da jim za vratom visijo domala enaki dolgovi kot pred štirimi leti. Tudi njihov skupni kapital je glede na konec leta 2008 za kar tretjino nižji. Pri tem je treba upoštevati še, da so lani konec svoje poslovne poti med drugim dočakali Primorje Hoiding, FB Investicije Igorja Bavčarja in PSL Storitve (nekdanja lastnica Save), ki so imeli skupno za skoraj 70 milijonov evrov obveznosti.

(Nekdanjim) menedžerjem Probanke zmanjkuje časa

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 04. 05. 2013 Stran: 8

SBI TOP, osrednji indeks Ljubljanske borze, je v skrajšanem borznem tednu, ko se je trgovalo zgolj tri dni, pridobil še štiri odstotke vrednosti in teden končal pri 649 indeksnih točkah. V zadnjem mesecu dni je SBI TOP pridobil okrog 12 odstotkov vrednosti in je trenutno najvišje po februarju letos. Delnica novomeške Krke, ki ima v lasti že 6,74 odstotka lastnih delnic, je bila včeraj po skoraj dveh mesecih vnovič vredna več kot 50 evrov. Po pričakovanjih so bile v ospredju spet delnice Zavarovalnice Triglav, Telekoma Slovenije in Petrola, katerim se je tokrat pridružila še delnica Mercatorja. V hrvaškem Agrokorju so namreč nedavno objavili, da bodo do 15. maja podali zavezujočo ponudbo za večinski delež v Mercatorju - špekulira se, da bi lahko ponudba po lanskih 221 evrih tokrat segla do 150 evrov. Včeraj se je vrednost Mercatorjeve delnice na Ljubljanski borzi okrepila za poldrugi odstotek na 115 evrov.

Na visokih, vse bolj potencialno prevzemnih, nivojih se zadržujejo tudi delnice Telekoma Slovenije (97 evrov), Zavarovalnice Triglav (21 evrov), Petrola (235 evrov), ki so tudi družbe v pomembni državni lasti in najvišje na seznamu morebitnih prodaj, istočasno pa te družbe svojim delničarjem izplačujejo visoke, štiri- in večodstotne dividende. Vse več je borznih družb, ki želijo svoje delničarje razveseliti z izplačilom relativno visokih dividend glede na aktualne precej nizke tečaje večine slovenskih borznih podjetij, s tem pa tudi spodbuditi investitorje k nakupom teh delnic in k samim dvigom tečajev. Med izplačevalce dividend se vrača celjski Cetis (dva evra predlagane dividende), slovenskobistriška Gea bi tudi letos izplačala 0,25 evra dividende, ljubljanski Salus, ki bi pri tečaju 195 evrov izplačal 30 evrov bruto dividende, pa je nasploh že vrsto let slovenski dividendni rekorder. Nekoliko znižali bi letos izplačilo dividende v Žitu, kjer delničarjem v izplačilo predlagajo en evro bruto dividende oziroma 352.746 evrov ali 47 odstotkov lani doseženega dobička. Pričakovati je tudi kakšne nasprotne predloge glede delitev višjih dividend, prav tako je društvo VZMD predlagalo 6,5 evra bruto dividende v celjski Cinkarni, kjer dividend sploh niso nameravali izplačati.

Medij: Novi tednik Celje Avtorji: U. S. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 03. 05. 2013 Stran: 4

Društvo malih delničarjev Pivovarne Laško opozarja na težave, ki nastajajo zaradi pasivnosti slovenske vlade pri reševanju položaja, v katerem se je zaradi visoke zadolženosti v zadnjih letih znašla Skupina Laško.

Kot pravijo mali delničarji, je visoka zadolženost skupine znana širši javnosti. »Znano je tudi to, da je v preteklosti odprodajo ključnega premoženja, kot so delnice Mercatorja, s katero bi družbe lahko znižale dolg do bank upnic na obvladljivo raven, preprečevala prav politika. Hkrati banke upnice, ki so obenem tudi lastnice, med katerimi so najpomembnejše prav banke v javni lasti, z nenehnimi kratkoročnimi reprogrami posojil aktivno izčrpavajo družbe, ki sicer še vedno uspevajo ustvariti visoke dobičke iz tekočega poslovanja,« opozarjajo v "društvu.

Po njihovih podatkih je Skupina Laško bankam upnicam od leta 2010 plačala samo za stroške kratkoročnih reprogramov posojil 2,2 milijona evrov. V istem obdobju jim je odplačala za 80 milijonov evrov glavnic in še 60 milijonov obresti. V državni proračun je v tem času nakazala več kot 330 milijonov evrov različnih dajatev. Ob tem je redno poravnavala tudi obveznosti do dobaviteljev in zaposlenih. Vse to iz tekočega poslovanja, prostega denarnega toka ter dobičkov. Delničarji dividend kljub tekočim dobičkom niso dobili že dolga leta.

Medij: Delo Avtorji: Čeh Silva Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 03. 05. 2013 Stran: 9

Prejemki direktorjev Tudi v kriznih časih plače vodilnih niso strmoglavile, a problematične so tiste, ki ostajajo tajne

Ljubljana - Placni rekorder med predsedniki uprav v Sloveniji je že nekaj let Jože Colarič, ki vodi farmacevtsko družbo Krka, dobičkonosno rekorderko v Sloveniji; letos s 732.000 evri bruto. Samo Krka je imela lani 155 milijonov evrov čistega dobička, naslednjih sedem velikih slovenskih družb, zajetih v naš pregled, je ustvarilo 168 milijonov evrov čistega dobička, preostalih sedem pa več kakor 817 milijonov evrov izgube.

Že iz rezultatov družb je videti, da plače uprav niso vedno izraz tistega, kar uspe ali ne uspe ustvariti vodilnim ekipam v teh podjetjih. V povprečju so najbolje plačani slovenski menedžerji dobili kar solidne bruto prejemke, od približno 18.000 evrov pa vse do bajnih 61.000 evrov bruto na mesec, kolikor je dobil prvi mož Krke. Seveda so njihove menedžerske sposobnosti različne, a nad plačami, kakor kaže razpredelnica, se ne morejo pritoževati niti tisti, ki ustvarjajo dobiček, niti oni, ki jih tolče izguba.

Tako je, denimo, dvojec Žiga Debeljak-Toni Balažič, ki je lani vodil Mercator, pristal pri solidnem plačnem seštevku, saj sta oba skupaj v Mercatorju prejela 226.000 evrov bruto prejemkov, kar ju kot celoto uvršča v zgornji plačni vrh slovenskih vodilnih menedžerjev, čeprav je Mercator lansko leto končal z rekordno izgubo skoraj 105 milijonov evrov. V povprečju je za predsednika uprave na mesec odštel skoraj 19.000 evrov bruto. Ekipa Mateja Narata, ki je nasledila Janez Bohoriča v kranjski Savi, klesti visoko izgubo iz Bohoričevih časov, a ta še vedno znaša 87,5 milijona evrov, Naratova plača pa je višja kakor v dobičkonosnih družbah, zlasti zavarovalniških. Toda poznavalci pravijo, da je prav Matej Narat eden uspešnejših menedžerjev pri razdolževanju podjetja.

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 25. 04. 2013

Načrt prestrukturiranja Nove KBM, ki ga evropska komisija že mesec dni preučuje, po neuradnih informacijah predvideva prodajo vrste naložb druge največje slovenske banke, ki naj bi še letos potrebovala med 280 in 400 milijoni evrov svežega kapitala.

Kapitalski primanjkljaj druge največje slovenske banke pod vodstvom Aleša Hauca je očitno še dosti večji, kot je sprva kazalo. Čeprav se je v zadnjih tednih namigovalo, da bo morala Nova KBM letos izvesti le okoli 100-milijonsko dokapitalizacijo, naj bi po neuradnih informacijah banka potrebovala med kar 280 in 400 milijoni evrov dodatnega kapitala.

Z izjemo tega, da bo dokapitalizacija predvidoma izvedena že do konca letošnjega junija, v banki preostalih podrobnosti za zdaj ne želijo razkriti. »Postopki, povezani z dokapitalizacijo in pripravami na skupščino, tečejo po zastavljenem načrtu,« so bili kratki v NKBM, kjer na naša vprašanja niso želeli odgovoriti. Po neuradnih informacijah naj bi Hauc po več mesecih odlašanj za svetovalca pri dokapitalizaciji naposled izbral družbo Unicredit CAIB, ki jo vodi Sergej Požar in je z mariborsko banko že lani sodelovala pri predčasnem odkupu njenih podrejenih obveznic.

Koliko dodatnega kapitala bo NKBM potrebovala, bo v veliki meri odvisno od evropske komisije. Ker je država konec lanskega leta NKBM prek tako imenovanih obveznic Co Co dokapitalizirala s sto milijoni evrov (obveznice so bile pred mesecem dni pretvorjene v kapital banke), bo morala namreč zdaj načrt prestrukturiranja NKBM potrditi tudi evropska komisija. »Komisija bo preučila vse podatke in lahko zahteva dodatne obrazložitve, dopolnitve ali spremembe. Komisija bo program potrdila šele takrat, ko bo po njeni presoji zagotavljal dolgoročno sposobnost preživetja NKBM,« so nam povedali na finančnem ministrstvu.

Medij: Delo - Sobotna priloga Avtorji: Grgič Maja Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah
Rubrika / Oddaja: Sobotna priloga Datum: 23. 03. 2013 Stran: 18

Pogovor s pravnikom, specializiranim za korporacijsko pravo in korporativno upravljanje.

Slovenija bo v nekaj letih že tretjič spremenila model upravljanja državnih podjetij. »To je slabo,« pravi direktor družbe RMG je kritičen do upravljanja podjetij pri nas. Včasih se imenovanju konkretnih primerov izogne, a je mogoče ugotoviti, da gre za primere Mercatorja, NKBM, Petrola ...

»Veliko sodne prakse v prihodnosti bo javnosti všečne, ker so imeli v nekaterih družbah preprosto tako hude kršitve, da so dokazljive, vse pa ne bodo. Vsi ne bodo obsojeni.«

Pri upravljanju državnih naložb smo znova v prehodnem obdobju, saj Slovenski državni holding še ni ustanovljen, nova vlada pa namerava koncept upravljanja nekoliko spremeniti. Je smiselno ta projekt nadaljevati ali bi bilo bolje oživiti Agencijo za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN), kot pozivajo nekateri?

Napaka je bila, da smo se spremembe v holding sploh lotili. Stroka je finančnega ministra Janeza Šušteršiča opozarjala, da institucionalne spremembe niso prioritetna naloga in da tega ni mogoče speljati v dveh mesecih. Na koncu je eno leto spreminjal formo, vsebine se pa sploh lotil ni. Najslabše je, da nenehno spreminjamo institucije in da se vsebina upravljanja sploh ne more dvigniti na višjo raven, ker se te institucije ves čas ukvarjajo same s sabo, družbe pa so medtem prepuščene same sebi.

Kar zadeva holding, menim, da ta oblika lahko deluje skladno s smernicami OECD. Tudi v tujini imajo tovrstne primere, denimo, v Avstriji. Treba pa je razumeti, kaj je holding po našem pravu. Holding bo po zakonu o gospodarskih družbah (ZGD) lahko deloval izključno kot pretežno porfeljski upravljavec, saj v holdingu ne more biti enotnega vodenja. Poenostavljeno povedano: ne more dajati navodil odvisnim družbam, ampak lahko upravljavske pravice izvršuje le prek skupščine. Če bomo neko institucijo vzpostavili, da bi prek nje upravljali strateške naložbe v skladu s strateškimi cilji države, potem holding ni najboljša forma.

Po načrtih nove vlade holding ne bo več lastnik državnih podjetij, ampak jih bo le upravljal. Kaj potem to pomeni za ta koncept? Je še smiselno, da imamo holding kot delniško družbo?

Bolj razdelanih predlogov še nisem videl, ampak na prvi pogled to nima smisla. Če holding ne bo lastnik, ne bo holding. Holding je namreč družba, ki financira, ustanavlja in prek skupščin upravlja odvisne družbe. Tudi upravljavec premoženja v smislu družbe za upravljanje (DZU) ne rešuje vsebinskega vprašanja, kajti DZU izključno upravljajo portfelj s prodajami in nakupi, zato da ustvarjajo dodano vrednost. Poleg tega bi bilo dobro prej ustanoviti sklad, ki naj bi ga DZU upravljal, kot na primer na Nizozemskem. Če pa bo to le institucija, ki bo sedela na strateških naložbah in ne bo smela ničesar početi z njimi, to ne bo DZU. Če želi vlada imeti državni urad ali agencijo, pa gre spet za drugo obliko. Ni smiselno, da se samo zaradi vzdrževanja kontinuitete institucija še vedno imenuje holding, njegovo bistvo pa je nekaj drugega.

Omenili ste že, da holding, kot je bil zamišljen, lahko svoje pravice do državnih podjetij izvršuje le na skupščini, ne more pa vplivati na ravnanje odvisnih družb. Kako bo s tem zdaj, če holding ne bo lastnik teh državnih naložb? Problem glede obveznih navodil podjetjem se je namreč pojavljal že pri AUKN.

Medij: Dnevnik Avtorji: Vuković Vesna,Polanič Matjaž,Bratanič Jan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 19. 03. 2013 Stran: 8

Zavarovalnica Triglav

V prihodnjih tednih bo verjetno znano, zakaj je NLB svoj paket delnic Zavarovalnice Triglav prodala hrvaški Croatii Osiguranje. Je ta morda le trojanski konj za poljsko PZU oziroma rovinjsko Adris Grupo in kako je posel povezan s prodajo Mercatorja?

Odločitev predsednika uprave NLB Janka Medje, ki je v petek prek borze prodal za 11,5 milijona evrov delnic Zavarovalnice Triglav in s tem državi zaprl vrata do obvladovanja njene največje zavarovalnice, še vedno odmeva.

Čeprav je javno znano, da je država uvrstila Triglav na seznam naložb, namenjenih privatizaciji, se je Medja odločil za samostojno prodajo, s tem pa se je očitno zavestno odrekel tudi morebitni prevzemni premiji. Prav zaradi strateškega pomena Zavarovalnice Triglav za državo bi morala namreč uprava NLB po ocenah stroke Triglav prodajati skupaj z državo in pred tem počakati na sprejetje klasifikacije državnih naložb, ki bi uzakonila, kakšen delež Triglava bo prodajala država. Toda Medja je očitno ocenil, da je bolje, če delež v Triglavu razdrobi na šest paketov in te v vsega 31 sekundah prek nelikvidne Ljubljanske borze proda različnim vlagateljem, med drugim tudi hrvaški zavarovalnici Croatia Osiguranje oziroma enemu od njenih skladov (koliko delnic je Croatia Osiguranje kupila, bo razvidno v prihodnjih dneh). Čeprav je NLB lastnica Triglava že več let, se je Medji pri prodaji očitno mudilo, saj ni objavil javnega razpisa za prodajo. Prav tako k skupni prodaji ni povabil nobenega od preostalih lastnikov. Tako ne preseneča, da je NLB za delnico Triglava iztržila vsega 16,5 evra (sprva je za delnico zahtevala 19 evrov), kar predstavlja zgolj petkratnik lanskoletnega čistega dobička Skupine Triglav.

Medij: Dnevnik Avtorji: Cirman Primož Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 07. 03. 2013 Stran: 7

Pivovarna Laško

Pivovarna Laško se spet dogovarja o reprogramu 370 milijonov evrov posojil. Skoraj štiri leta po tem, ko je njeno vodenje prevzel Dušan Zorko, so na njenem dnevnem redu bolj ali manj iste teme, družba pa bo očitno kmalu potrebovala tudi poslovno sanacijo.

Skoraj štiri leta po tem, ko je Dušan Zorko prevzel vodenje Pivovarne Laško, se zdi, da se domača skupina pijač vrti v krogu. Že kratkoročni obstoj Pivovarne Laško je danes bolj ali manj odvisen le od (ne)milosti bank. Četudi se bo uprava z bankami upnicami v prihodnjih dneh vendarle dogovorila o reprogramu večine okoli 370 milijonov evrov kratkoročnih posojil, ki zapadejo konec marca, pa so dolgoročne perspektive skupine bolj ali manj temne.

Kdaj ne le finančna, ampak tudi poslovna sanacija?

Na njenem dnevnem redu so domala že več let enake teme: poleg reprograma in odprodaje premoženja z deležem v Mercatorju na čelu še pogodbeni koncem ali druge oblike notranje reorganizacije skupine, ki naj bi ji prinesle več sinergij.

Medij: Delo Avtorji: Križnik Božena Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 26. 02. 2013 Stran: 8

Javna ponudba za Konzum Okoli 53 milijonov evrov za manjkajočih 12 odstotkov

Ljubljana - Hrvaški zivilskotrgovski koncem Agrokor prevzema Konzum. Novica, o kateri poročajo hrvaški mediji, vzbuja pozornost tudi na slovenski strani, saj je Agrokor po neuradnih, a zanesljivih virih spet resno v igri za nakup Mercatorja.

Hrvaški koncem je po pridobitvi dovoljenja tamkajšnje agencije za trg vrednostnih papirjev (Hanfe) včeraj na spletnih straneh borze objavil ponudbo za prevzem trgovske verige Konzum, in sicer po 148 kun za delnico. Agrokorju je do popolnega lastništva nad trgovsko verigo manjkal le manjši del; skupaj s hčerinsko družbo Jamnico je namreč imel v lasti 88,04 odstotka Konzuma (od tega sam 76,94 odstotka). Koncem je za manjkajoči delež pripravljen odšteti sedanjemu lastniku, družbi Investco, 401,8 milijona kun ali skoraj 53 milijonov evrov. Agrokor bo javno ponudbo financiral z lastnimi sredstvi, ki jih je pridobil z dokapitalizacijo Leda, in sicer v višini sto milijonov evrov.