Mercator

Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 24. 01. 2014 Stran: 9

Razdelitev kupnine Tempo določajo banke, napredek je že to, da pogovori še potekajo, pravijo viri

Ljubljana - Pogajanja o prodaji Mercatorja so v polnem teku. Po neuradnih informacijah so pogajalci bliže kompromisnemu dogovoru o razdelitvi približno pol milijarde evrov kupnine za Mercator, kar odpira tudi možnost, da bo o poslu Mercator-Agrokor v imenu Laškega odločala Družba za upravljanje slabih terjatev bank (DUTB).

Pogajanja o prodaji Mercatorja se nadaljujejo tudi ta teden. V nasprotju s preteklim tednom, ko so za pogajalsko mizo sedeli predstavniki vseh vpletenih strani (glavne upnice Mercatorja, njegovi prodajalci in predstavniki Agrokorja), se zdaj pogajajo parcialno. Vse je še vedno odvisno od glavnih bank upnic, s katerimi se je Agrokor pogajal o prestrukturiranju finančnega dolga po prevzemu Mercatorja, je povedal vir blizu Mercatorja.

Pri iskanju odgovora na vprašanje, ali so v pogajanjih že dosegli napredek, je mogoče slišati dvoje: da bo na dokončni razplet treba počakati še nekaj časa in da so vpletene strani v zadnjih dneh vendarle začele zbliževati svoja stališča. To bi načeloma lahko pomenilo, da so akterji, predvsem največje upnice Mercatorja in konzorcij prodajalcev, pripravljeni nekoliko popustiti pri vprašanju, kako si bodo razdelili dobre pol milijarde evrov kupnine za Mercator. Kompromisni predlog bi načeloma pomenil, da so prodajalci pripravljeni zmanjšati svoja pričakovanja glede kupnine, banke upnice pa ublažiti zahteve po takojšnji dokapitalizaciji Mercatorja v višini 200 milijonov evrov. Od tega doslej, kot je znano, niso odstopale.

Bodo pivovarji odločitev prenesli na lastnike?

Medij: Delo Avtorji: Križnik Božena Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 17. 01. 2014 Stran: 3

Prodaja Mercatorja Deležniki Mercatorja se z vodstvom Agrokorja pogajajo o sprejemljivi ceni in znesku dokapitalizacije

Ljubljana - Da se dogajanje okoli prodaje Mercatorja približuje vrhuncu, dokazuje tudi čedalje večja množica aktivnih komunikatorjev. Po dolgih mesecih se je v zvezi z Mercatorjem zbudila politika s premierko Alenko Bratušek, svoj lonček pa so pristavili tudi sindikati.

Sindikati so poudarili, da družba potrebuje stabilnega lastnika, torej je prodaja nujna. Zaradi okoliščin na trgu dela in pomembnosti Mercatorja za slovensko gospodarstvo pa v trgovskem sindikatu vztrajajo, »da se v delu, kar se tiče prodajnih postopkov, upošteva prodajni dogovor, kakršen je bil sklenjen s potencialnim kupcem«.

Poleg pravice do informacij in možnosti za zavarovanje delavskih interesov zahtevajo: ohranitev delovnih mest, dolgoročni razvoj Mercatorja, ohranitev njegove blagovne znamke ter proizvodnje in prodaje na sedanjih lokacijah, investicije v posodobitev in nove programe. Sporočilo za javnost sta podpisala sekretar Sindikata delavcev trgovine Slovenije pri ZSSS Ladi Rožič in predsednica Mercatorjevega sindikata Vesna Stojanovič.

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 08. 01. 2014 Stran: 6

V Perutnini Ptuj, kije leto 2013 zaključila s pozitivno ničlo, letos pa načrtujejo 10 milijonov evrov čistega dobička, prisilna poravnava ni realna možnost

Dr. Roman Glaser, predsednik uprave Perutnine Ptuj, je v pogovoru posebej za Večer poudaril, da lansko poslovno leto za podjetje, ki v skupini zaposluje več kot 3800 ljudi, še zdaleč ni bilo slabo. Količinsko so prodajo glede na predlani okrepili za dva odstotka, finančno so prihodke povečali za štiri odstotke. Skupina naj bi preteklo leto končala z 260 milijoni evrov prihodkov, 23 milijoni evrov EBITDA in 8,4-odstotno EBITDA maržo, kar je boljše od povprečja evropske mesne industrije. "Za enako količino surovin smo plačali sedem milijonov evrov več, kar smo delno nadomestili s korekcijo naših cen navzgor in pa s spremenjeno strukturo produktov, kjer je več takšnih z večjo dodano vrednostjo," razmere za poslovanje v lani opiše prvi mož Perutnine, ki družbo vodi od leta 1991.

Ves nadzomiški zaslužek za delnice Probanke

Po besedah Romana Glaserja bo za lani treba še dokončno za 1,9 milijona evrov dodatno slabiti naložbo v Probanko, ki je šla v likvidacijo. Drugih slabitev naj ne bi bilo, po plačilu posojilnih obresti pa naj bi Perutnina leto 2013 zaključila s pozitivno ničlo. Kot Probankin dolgoletni predsednik nadzornega sveta zavrača očitke nekaterih, da nadzorni svet ni storil vsega, da Banki Slovenije ne bi bilo treba poslati banko v likvidacijo: "Investicijsko bančništvo je bilo v preteklosti, tudi v Sloveniji, popularno. Upam si trditi, da je bila Probanka v tem segmentu, kjer je kot manjša banka našla svojo tržno nišo, tudi uspešna. Če ne bi bilo v Sloveniji takšnega zloma na finančnem področju, Probanka sploh ne bi bila v težavah. Nenazadnje sem osebno s 40 tisoč evri sodeloval pri zadnji dokapitalizaciji Probanke, saj sem verjel, da se bo banka rešila iz poslovnih težav in uspešno dokapitalizirala tudi lani. Pravzaprav sem ves nadzomiški zaslužek v Probanki namenil za nakup delnic te banke."

Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 07. 01. 2014 Stran: 9

Spoznavni sestanek DUTB je postala največja posamična lastnica pivovarne

Ljubljana - Po dosegljivih informacijah bodo kmalu - morda še ta teden - prvi neformalni pogovg.rj med predstavnih! skupine Pivovarna Laško in Družbe za upravljanje slabih terjatev o prihodnjem upravljanju skupine Laško.

Srečanje med predstavniki DUTBskupina Laško naj bi bilo spoznavne narave, saj je Družba za upravljanje slabih terjatev (DUTB) takoj po novem letu postala največja posamična lastnica trgovsko-pijačarsko-medijskega holdinga s sedežem v Laškem. To se je zgodilo s prenosom 23,51-odstotnega deleža pivovarne v lasti NLB na DUTB, o čemer je uprava pivovarne včeraj prek spletnih strani Ljubljanske borze seznanila tudi svoje delničarje.

Medtem ko v Laškem prihoda novega lastnika še ne komentirajo, je prenos pivovarne na DUTB marsikoga presenetil. »Preseneča me, da je delež v Pivovarni Laško med prvimi slabimi terjatvami oziroma naložbami, ki so bile prenesene na slabo bankd; pričakovali bi, da bo prednostna naloga prenos terjatev do družb, ki so v stečajih,« je ugibal stečajni upravitelj boldihga fhfohd Marko Zaman. Rajka Stankoviča, predsednika društva Mali delničarji Slovenije (MDS), pa zanima, kakšna bo vizija DUTB o prihodnosti močno zadolžene pivovarne. »Lastniki in NS pivovarne so doslej 'trasirali' politiko odprodaje vseh naložb skupine razen matične družbe Pivovarna Laško, kar postavlja vprašanje, ali bo z enako politiko nadaljevala tudi DUTB,« je ugibal Stankovič. Pri tem je spomnil, da je DUTB z lastniškim vstopom v Laško postala tudi večinska lastnica Pivovarne Union, ki jo je Laško skoraj v celoti zastavilo pri NLB.

Medij: Dnevnik Avtorji: Vuković Vesna,Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 27. 12. 2013 Stran: 8

NFD Holding

Rdeča luč sanaciji NFD Holdinga je več kot zgovorna in jasno kaže, da Banka Slovenije pod nobenim pogojem ne bo dovolila reševanja holdingov, četudi bi bilo to v ekonomskem interesu bank in bi se delničarji prostovoljno odpovedali svojemu lastništvu v holdingu.

Čeprav je NFD Holding v letu in pol po zamenjavi uprave prodal za več kot 30 milijonov evrov finančnih naložb in odplačal dobršen del bančnih posojil, za centralne bankirje to ni dovolj. Svet banke Slovenije pod vodstvom guvernerja Boštjana Jazbeca je namreč po naših informacijah sanaciji NFD Holdinga prižgal rdečo luč in njegovim bankam upnicam prepovedal vstop v lastništvo.

Dokapitalizacija s pretvorbo manjšega dela posojil v kapital NFD Holdinga je bila eden od ključnih pogojev sanacije, na dokapitalizacijo pa je bil vezan tudi že pred več kot pol leta sklenjeni dogovor z bankami. Uprava NFD Holdinga pod vodstvom Mirana Kraševca se je že sredi letošnjega leta z bankami dogovorila o reprogramu okoli 50 milijonov evrov posojil in načrtu finančnega prestrukturiranja, ki predvideva prodajo vseh finančnih naložb in nepremičnin v roku dveh oziroma treh let. Prav tako so dokapitalizacijo na skupščini že potrdili tudi delničarji NFD Holdinga, čeprav so s tem dejansko podprli razvodenitev svojega lastništva. Po dokapitalizaciji bi namreč sedanji lastniki obdržali le nekaj odstotkov delnic, upniki pa bi imeli v lasti več kot 90-odstotni lastniški delež. A dogovor so vseskozi blokirali centralni bankirji, ki Abanki, Banki Celje in Gorenjski banki niso dali dovoljenja pridobitev kvalificiranega deleža v NFD Holdingu.

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 12. 12. 2013 Stran: 8

Pivovarna Laško

Delničarji Pivovarne Laško bodo jutri odločali o usodi nadzornika Enza Smrekarja. Ta je kot član uprave Droge Kolin ske v izrazitem konfliktu interesov in že po določilih zakona o gospodarskih družbah ne bi smel opravljati funkcije člana nadzornega sveta Pivovarne Laško. Smrekar bi za obstanek v nadzornem svetu potreboval najmanj 75-odstotno podporo delničarjev, ki jo bo težko dobil. Več malih delničarjev nam je v zadnjih dneh potrdilo, da ga ne bodo podprli, medtem ko naj bi mu ob strani še vedno stale NLB in nekatere druge banke.

»Nekompetentno in politično nastavljeni člani nadzornega sveta so prejšnji upravi omogočili, da se je počutila in obnašala kot lastnica in uprava v eni osebi. Posledice čutimo vsi delničarji in tudi banke upnice. Zastavlja se dodatna dilema, ali niso banke v državni lasti, ki so hkrati lastnice in upnice Pivovarne Laško, neodgovorno in za svoje lastnike celo škodljivo podprle imenovanje predstavnikov kapitala na prejšnji skupščini,« je v pismu večjim lastnikom zapisal poslovnež Tomaž Subotič, največji zasebni delničar Pivovarne Laško.

Medij: Delo Avtorji: Jenko Miha,Tekavec Vanja,Gole Nejc Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 12. 12. 2013 Stran: 3

Negotovost po objavi stresnih testov Neuradno: evropska komisija nam še ni odobrila državne pomoči za injekcije v banke in prenos terjatev

Ljubljana - Vlada in Banka Slovenije bosta danes po objavi rezultatov stresnih testov predvidoma pojasnili kapitalske potrebe v NLB, NKBM in Abanki, dokapitalizacija in prenos slabih terjatev pa bosta na vrsti šele prihodnji teden, po pridobitvi dovoljenj evropske komisije, smo izvedeli neuradno.

Kapitalsko luknjo, ki bo menda znašala »od 2,9 do 4,2 milijarde evrov«, bo država zapolnila s konverzijo svojih depozitov v kapital in obveznicami. Lahko pričakujemo tudi striženje imetnikov podrejenih bančnih obveznic, saj je to pogoj, ki nam ga je določila evropska komisija. Ta nam očitno danes, ob objavi rezultatov, ne bo prižgala zelene luči, na katero sicer čakamo že pol leta - vlada in Banka Slovenije bosta morala pojasniti, kje nam je spodletelo.

Na tehtnici pa bodo tudi bankirji. »V državnih bankah, ki bodo prejele pomoč, bi morali pogledati, ali imajo prave nadzorne svete in uprave ter ustrezno strategijo. Banke morajo imeti jasno strategijo, kaj narediti s prejetim denarjem, da bi se postavile na noge. In takoj bi morali začeti postopek njihove prodaje, s toliko novega kapitala so lahko zanimive. Vsega vloženega kapitala ne bomo dobili nazaj, to je že zamujeno,« meni ekonomist in nekdanji finančni minister Janez Šušteršič.

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 06. 12. 2013 Stran: 9

Mercator

Pri strmem padcu vrednosti delnice Mercatorja, ki je med minulim petkom in torkom izgubila kar četrtino svoje vrednosti, so imeli pomembno vlogo zlasti akterji, ki imajo tesne poslovne vezi s hrvaškim Agrokorjem.

Pri strmem padcu vrednosti delnice Mercatorja, ki je v zgolj treh borznih dneh izgubila četrtino svoje vrednosti, so imeli pomembno vlogo hrvaški pokojninski skladi, neznani investitor, ki se skriva za fiduciarnim računom avstrijske Unicredit, ter družba Argonos, ki je v zadnjem času aktivno klicala male delničarje Mercatorja in s tem še dodatno prispevala k povečanju prodajnega pritiska na borzi. Gre torej za akterje, ki so posredno ali neposredno tesno povezani s hrvaškim Agrokorjem, ki bo padec vrednosti Mercatorjeve delnice po vsej verjetnosti izkoristil za dodaten pritisk na upnike slovenskega trgovca. Prav ti imajo v rokah škarje in platno, saj bodo brez njihovega sodelovanja Agrokorjevi načrti ostali le mrtva črka na papirju.

Zadnji podatki iz delniških knjig kažejo, da so hrvaški pokojninski skladi sredi minulega tedna praktično ustavili nakupe Mercatorjevih delnic, ki naj bi jih hranili prav za Agrokor. Hkrati z umikom daleč največjega kupca Mercatorjevih delnic pa se je bistveno povečalo tudi število malih delničarjev, ki so želeli prodati svoje delnice. Namesto hrvaških pokojninskih skladov so na nakupno stran stopili neznani investitorji, ki se skrivajo za fiduciarnimi računi Hypo banke in Unicredita, sicer ene ključnih Agrokorjevih financerk. Ti investitorji so iz ure v uro svoja nakupna naročila premikali na nižje vrednosti in s tem poskrbeli, da se tečaj delnice naenkrat ni preveč znižal. Če bi se namreč zgodilo to, bi Ljubljanska borza zaradi prevelikega odstopanja cene delnice avtomatično prekinila trgovanje.

Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 16. 11. 2013 Stran: 10

Konverzija ali stečaj Bo bankam dovolila vstopiti v lastništvo holdinga?

Ljubljana - Ce se Banka Slovenije ne bo strinjala s pretvorbo terjatev Abanke, Gorenjske banke in Banke Celje v lastniški delež holdinga NFD, bo v stečaju končal še eden od domačih finančnih holdingov, je opozoril predsednik društva MDS Rajko Stankovič. 

Holding NFD velja za enega od finančnih holdingov, ki v zadnjem času pospešeno prodajajo svoje premoženje. Skupaj je v zadnjih dveh letih zmanjšal svojo izpostavljenost do bank za približno 32 milijonov evrov naložb, vendar to ni rešilo holdinga, ki je že nekaj mesecev kapitalsko neustrezen. Uprava holdinga je zato na junijski skupščini lastnikom in upnikom predlagala, naj kapitalsko ustreznost zagotovijo tudi s pretvorbo svojih terjatev v lastniške deleže; delničarji so predlog potrdili z večino glasov, a je za zdaj ostalo zgolj pri skupščinskem sklepu, saj mora zeleno luč načrtovani dokapitalizaciji po novem prižgati tudi Banka Slovenije.

»Po našem mnenju je vstop upnikov v lastniški kapital najboljša rešitev za delničarje in upnike holdinga. Kako bo odločila Banka Slovenije, ne bi hotel ugibati, bomo pa upoštevali voljo regulatorja, kakršna ta že bo,« je poudaril predsednik uprave holdinga NFD Miran Kraševec ki je razloge za reševanje holdinga že predstavila na Banki Slovenije. Pisni poziv, naj BS čim prej odloči o usodi holdinga NFD, je prejšnji teden na njenega guvernerja naslovilo tudi društvo Mali delničarji Slovenije.

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 14. 11. 2013 Stran: 8

NFD Holding

Usoda NFD Holdinga zaradi zavlačevanja Banke Slovenije že več mesecev visi v zraku. Vse več je znamenj, da nameravajo centralni bankirji holding spraviti v stečaj, čeprav se je ta z bankami že dogovoril o reprogramu posojil.

NFD Holding, ki ima še vedno več kot 71.500 malih delničarjev, očitno utegne spraviti v stečaj kar Banka Slovenije pod vodstvom guvernerja Boštjana Jazbeca.

Čeprav je upravi NFD Holdinga pod vodstvom Mirana Kraševca v zadnjih dveh letih uspelo prodati že za več kot 30 milijonov evrov naložb, obenem pa je z bankami podpisala tudi dogovor o reprogramu okoli 50 milijonov evrov posojil, Abanka, Banka Celje in Gorenjska banka po več kot petih mesecih še kar čakajo na soglasje Banke Slovenije za vstop v lastništvo holdinga. Brez soglasja Banke Slovenije omenjene tri banke ne morejo dokapitalizirati NFD Holdinga, ki bo brez dodatnega kapitala končal v stečaju. Zakaj odlašajo z odločitvijo, v Banki Slovenije niso želeli pojasniti, po neuradnih informacijah pa naj bi se nagibali k temu, da bi NFD Holding končal v stečaju. Temu pritrjujejo tudi zadnje poteze Banke Slovenije, ki je od bank upnic pred dnevi ponovno zahtevala obrazložitev razlogov za dokapitalizacijo NFD Holdinga, čeprav so jim bankirji te podrobneje predstavili že pred več meseci.