Elektro Maribor

 

Medij: Finance Avtorji: Weiss Monika Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 06. 08. 2010 Stran: 4

Manjšinski delničarji petih slovenskih elektrodistribucij zahtevajo, da se do konca leta oblikujejo končni predlogi za njihov lastniški izstop iz teh podjetij. A država kot večinska lastnica njihovega predloga na avgustovskih skupščinah elektrodistribucijskih podjetij, kot kaže, ne bo podprla.

---

»Poslovanje elektrodistributerjev gre po našem mnenju v škodo manjšinskih delničarjev, na primer investicijska politika, s čimer se pospešeno znižuje vrednost naložbe manjšinskih delničarjev. Zato bi morali izstop urediti čim prej,«trdijo na družbi pod okriljem Matjaža Gantarja KD Kapital, ki ima skoraj šest odstotkov Elektra Ljubljana.

---

In kaj bi »mali delničarji« - med njimi je vrsta izkušenih vlagateljev, od KD Kapitala, NKBM, Probanke, Triglava Stebra 1, Vipe Holdinga do Pivovarne Laško in Cinkarne Celje - radi v zameno za delnice elektropodjetij? »Kot primerno nadomestno premoženje ocenjujemo obveznice elektrodistributerjev z državno garancijo oziroma državne obveznice. Ali bi bile za zamenjavo primerne tudi delnice posameznih državnih podjetij, pa bi morali poznati strateške načrte teh podjetij in načrte države kot njihove lastnice, zato jih ne moremo vnaprej navajati,« odgovarjajo v KD Kapitalu.

MG: Proučujemo različice organiziranosti

A kot kaže, ne vodstva elektropodjetij ne država (gospodarsko ministrstvo) na skupščinah teh podjetij konec avgusta manjšinskim delničarjem ne bodo dali formalnih zavez, ki jih zahtevajo. Te pa so, da še letos dobijo končni predlog za izstop iz elektrodistribucijskih podjetij in se že do konca prihodnjega leta sklenejo vse pogodbe in dogovori za izstop.

Medij: Dnevnik Avtorji: STA Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 02. 08. 2010 Stran: 15

Ljubljana - Manjšinski delničarji elektrodistributerjev želijo izstopiti iz lastništva teh družb. Manjšinski delničarji Elektra Gorenjske, Elektra Primorske, Elektra Celja, Elektra Ljubljane in Elektra Maribor skupščinam, ki so sklicane v avgustu in na katerih bodo delničarji med drugim odločali o delitvah bilančnih dobičkov za lani, predlagajo, da na njih odločajo tudi o izplačilu manjšinskih delničarjev.

---

V razširitvah dnevnih redov skupščin elektrodružb so predlagali, da poslovodstva predlog o izstopu izoblikujejo do konca leta in da se kot skrajni rok za uresničitev predloga postavi konec leta 2011. Kot izhaja iz predlogov razširitve dnevnih redov, objavljenih v petkovem Uradnem listu, skupščinam predlagajo, da se izstop manjšinskih delničarjev iz omenjenih elektrodružb izvede s pomočjo izdaje obveznic družbe ali druge energetske družbe v večinski državni lasti oziroma zamenjave delnic družbe, ki so v lasti manjšinskih delničarjev, z likvidnejšimi delnicami javne družbe v večinski državni lasti.

Manjšinski delničarji elektrodistributerjev ob tem skupščinam predlagajo sprejem sklepov, da morajo poslovodstva družb v sodelovanju z njimi končni predlog izstopa izoblikovati naj pozneje do 31. decembra letos. Kot so zapisali v obrazložitvah predlogov sklepov, so se za ta korak odločili, ker v nadzornih svetih nimajo svojih predstavnikov in ker ne razpolagajo z relevantnimi načrti za reševanje tega vprašanja. Dodali so, da so že na lanskih skupščinah pokazali velik interes za reševanje te problematike, vendar vse do sedaj niso našli sporazumne rešitve.

Medij: Dnevnik Avtorji: Modic Tomaž,Nuredini Luki Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 24. 07. 2010 Stran: 19

Ljubljana - Malim delničarjem Tekstine na včerajšnji skupščini ni uspelo z nasprotnim predlogom o imenovanju posebnega revizorja Ernst&Young, ki bi preveril nekatere posle družbe. Petodstotni lastnik, podjetje Verdin Naložbe Roberta Držana, je namreč na skupščino prišel z nasprotnim predlogom, da se za posebnega revizorja imenuje družba Valuta, saj naj bi bila cenejša.

---

S tem se niso strinjali Abanka DSU, GBD ter GBD BPH, ki imajo skupaj v lasti dobrih 15 odstotkov ajdovske Tekstine, vendar je bil predlog kljub temu sprejet. Kot nam je pojasnil Robert Znidar iz borznoposredniške družbe GBD, je predlog sicer vsebinsko enak predlogu Abanke DZU, vendar so mu nasprotovali, ker gre za družbo, za katero ni nobenih referenc iz področja revizije, tako da bodo za zdaj počakali na njihovo poročilo. Kot smo že poročali, je Abanka DSU želela, da naj revizor Ernst&Young med drugim preveri posle med Tekstino, njeno nekdanjo hčerinsko družbo Tekstika, Svilo In (prek katere direktor Tekstine Simeon Špruk obvladuje Tekstino) ter skrivnostnim podjetjem FNPV

Razširitev dnevnega reda je objavljena  v UL RS štev.62/2010 z dne 30.07.2010 stran 2075

Medij: Dnevnik Avtorji: Modic Tomaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 26. 05. 2010 Stran: 26

Ljubljana - Če se ajdovska tekstilna tovarna v izgubi utaplja že vse od leta 2005, ko se je za njeno krmilo zavihtel Simeon Špruk, pa so njeni manjšinski delničarji bistveno bolj zaskrbljeni zaradi vprašljivih kupčij z delnicami in nepremičninami, zavajanja pri propadli dokapitalizaciji, odpisov terjatev in nazadnje še zamolčane prodaje hčerinske družbe.

---

Ker menijo, da so bili oškodovani, so Špruka na skupščini 10. maja pozvali k imenovanju posebnega revizorja, ki bo razčistil vse dileme, sicer bodo to skušali doseči prek sodišča. Direktorju in večinskemu lastniku sta se po robu postavila Edvard Abram in Robert Znidar, ki sta na skupščini zastopala Abančno DZU (dobre štiri odstotke) ter GBD, GBD BPD in Borisa Eržena (skupaj 12,42 odstotka). Uspela sta mu celo preprečiti spremembo statuta družbe, ne pa tudi izglasovanja razrešnice.

Na skrivaj prodal Tekstiko

Delničarji so bili presenečeni, ko so v poslovnem poročilu za leto 2009 prebrali, da Tekstina že več kot pet mesecev ni več lastnica invalidskega podjetja Tekstilca. Decembra 2009 ga je namreč za pičlih 76.000 evrov prodala družbi BPD Fida Tomaža Pogorelca, in to le nekaj dni zatem, ko je Tekstina vanjo vložila 880.000 evrov. Ker jo je že lanskega julija dokapitalizirala za pol milijona evrov, je s prodajo ustvarila velikansko izgubo, skoraj 1,7 milijona evrov (dolgoročna naložba v Tekstiko je bila že prej vredna nekaj sto tisoč evrov). »Pri tem nakupu je šlo za poslovno odločitev pravnega subjekta,« je bil Pogorelec skop s pojasnili.

Medij: Dnevnik Avtorji: Klipšteter Tomaž Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 23. 04. 2010 Stran: 24

Maribor - Kljub nedvoumnim kritikam gospodarskega ministra Mateja Lahovnika, ki so povezane z načinom imenovanja Andreja Kosmacina na položaj predsednika uprave Elektra Maribor, je prvi mož mariborskega elektrodistribucijskega podjetja prepričan, da uživa podporo države. Kosmačin si želi, da bi se čim prej sestal z Lahovnikom in bi potem lahko izpeljal svoj program, ki ga je ob kandidaturi predstavil nadzornemu svetu.

---

Novopečeni predsednik uprave načrtuje, da bo Elektro Maribor letos ustvaril 192 milijonov evrov prihodkov od prodaje in prislužil nekaj več kot milijon evrov čistega dobička, kar je manj od tistega, kar je ta družba ustvarila lani. »Nižje napovedi so posledica nižje načrtovane pozitivne razlike med prihodki od prodaje in stroški nakupa električne energije ter višjih načrtovanih stroškov vzdrževanja električnega omrežja in opreme,« je svojo napoved pojasnil Kosmačin, ki predvideva, da bodo letos izpeljali za 30 milijonov evrov naložb pretežno v posodobitev distribucijskega omrežja. Podražitev električne energije letos naj ne bi bilo.

Medij: Delo Avtorji: Červek Urban Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 14. 04. 2010 Stran: 9

Andrej Kosmačin začenja delo kot predsednik uprave Elektra Maribor

Janez Kopač: Čeprav je bil postopek izveden na nenavaden način, nepravilnosti ni videti - Boj za vpliv nad donosnimi posli prek javnih razpisov

Maribor - Andrej Kosmačin, ki ga je konec marca nadzorni svet imenoval za novega direktorja Elektra Maribor, danes začenja svoj štiriletni mandat. Vendar ni gotovo, da bo na tem položaju res tako dolgo. Zaradi spornega imenovanja je ministrstvo za gospodarstvo napovedalo možnost sklica izredne skupščine, na kateri bi razrešili nadzorni svet, slišijo se tudi informacije o poskusih prirejanja zapisnika seje nadzornega sveta. V ozadju spora za prvi stolček drugega največjega elektrodistribucijskega podjetja naj bi bil boj med strujami v podjetju ter med Mariborom in Ljubljano.

---

»Elektro Maribor je delniška družba in v skladu z zakonom o gospodarskih družbah lahko država kot največja delničarka tako kot vsi drugi delničarji zavaruje interes družbe prek skupščine družbe, če uprava in nadzorni svet tega nista storila,« so iz ministrstva odgovorili na vprašanje, kako bodo ukrepali v zvezi s spornim imenovanjem novega direktorja. Večinska lastnica in ena od družbenikov Elektra Maribor je država, zato mora o navodilih za glasovanje na skupščini delničarjev predhodno razpravljati vlada in ne moremo vnaprej predvideti, kakšna bo odločitev.

Zakaj pogovor z le enim kandidatom?

Medij: Večer Avtorji: De Corti Borko Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 14. 04. 2010 Stran: 11

Peter Grubelnik, ki je začasno pet mesecev vodil Elektro Maribor, potem koje odstopil Stanislav Vojsk, je danes predal posle novemu predsedniku uprave

Andrej Kosmačin, star 41 let, je danes prevzel vodenje družbe Elektro Maribor z okrog 830 zaposlenimi. Kosmačin, univerzitetni diplomirani inženir elektrotehnike in magister finančnega menedžmenta, je na Elektru zaposlen petnajst let.

---

Začel je kot pripravnik, nadaljeval kot projektant, delal v razvoju, bil je vodja projektive, direktor sektorja storitev, vodja kakovosti, v začetku tega leta je postal direktor sektorja distribucije, od danes pa predsednik uprave družbe v večinski državni lasti za mandatno obdobje štirih let.