Adria Airways

Medij: Delo Avtorji: Jože Bonča Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 26. 11. 2012

Adria Airways letos z okoli devetimi milijoni čiste izgube

Evropska komisija je sredi tedna odprla Pandorino skrinjico dokapitalizacij Adrie v obdobju 2007–2011, ko je nacionalni letalski prevoznik skupaj prejel okoli 85 milijonov evrov pomoči. Bo treba sredstva vračati? Kaj bi to pomenilo? Klemen Boštjančič je prepričan, da bodo Bruslju dokazali, da ni šlo za nedovoljeno državno pomoč. V družbi, ki je na pol poti prestrukturiranja in sanacije, ki bo podlaga za morebitno privatizacijo, imajo težave z likvidnostjo, poslovno leto pa bodo sklenili z okoli devetimi milijoni čiste izgube. Prihodnje leto naj bi končali brez rdečih številk.

Kako bo Adria sklenila letošnje poslovno leto?

Operativne izgube iz poslovanja bo za polovico manj kot lani, ko je bila izguba večja od 15 milijonov evrov, letos ocenjujem, da jo bo od sedem do osem milijonov. Pri tem imajo negativni učinek na poslovni rezultat tudi financiranje oziroma plačilo obresti in negativne tečajne razlike (evro – dolar). Adria Airways bo letos izpolnila poslovni načrt iz lanskega leta (narejen poleti 2011), ki je bil tudi podlaga za lansko dokapitalizacijo Adrie Airways od države in bank upnic (tudi konverzija terjatev). Takrat se je podjetje tudi zavezalo, da bo izpolnjevalo načrt prestrukturiranja in sanacije, ki temelji na zmanjševanju operacij (zmanjševanju števila poletov, ki ne prinašajo dobička …). Ta načrt za letos predvideva prepolovitev izgube, v prihodnjem letu pa poslovanje z ničelnim rezultatom ali celo z malenkostnim dobičkom. Ta hip smo na polovici sanacije in smo tam, kjer smo želeli biti.

Kaj pa čista izguba ob koncu leta?

Medij: Dnevnik Avtorji: Vuković Vesna,Svenšek Katja Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 05. 07. 2012 Stran: 10

Predlog zakona o upravljanju kapitalskih naložb ruši dvajset let nastajajoč družbeni dogovor

Ljubljana - Predlog zakona o Slovenskem državnem holdingu (SDH) je spisan in po nekaterih neuradnih informacijah naj bi se z vsebino predloga vlada seznanila že na današnji seji. Predlagana ureditev briše dvajset let nastajajoč dogovor med različnimi družbenimi skupinami, kot so sedanji in bodoči upokojenci, javni uslužbenci, denacionalizacijski upravičenci, žrtve vojnega nasilja in drugi, v korist katerih naj bi država upravljala premoženje. Hkrati predlog zakona upravljanje državnega premoženja postavlja povsem na novo, odnose med prej naštetimi skupinami pa prepušča kaosu. Tako gre pričakovati, da bo spremembi ureditve upravljanja državnega premoženja takoj sledil popoln prevzem oblasti v državnih podjetjih.

S pravnim spačkom do centraliziranega upravljanja desetih milijard

Medij: Dnevnik Avtorji: Svenšek Katja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 30. 06. 2012 Stran: 9

Ljubljana - Zaostreni odnosi med državo in Agencijo za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN) se zrcalijo tudi v povsem nerazumnih skupščinskih sklepih. Tako sta na včerajšnji skupščini Adrie Airways brez razrešnice za minulo leto ostala nekdanja izvršna direktorja družbe Klemen Boštjančič, zdaj predsednik uprave Adrie Airways, in Robert Vuga, zdajšnji predsednik uprave Adrie Airways Tehnika, a stajo kot člana upravnega odbora družbe, kamor izvršni direktorji sodijo, hkrati tudi dobila.

S podelitvijo razrešnice Boštjančiču in Vugi se ni strinjala AUKN, ki je z vodstvom Adrie vsaj od takrat, ko se je moral z nadzornega sveta posloviti njen predstavnik Vinko Može, vse prej kot v dobrih odnosih. A AUKN je glasovala le proti razrešnici organom vodenja, Boštjančič in Vuga pa sta se tako znašla ob boku Tadeju Tufku in Marjanu Ravnikarju, ki stapravtako ostala brez razrešnice. Ko je skupščina glasovala o razrešnici nadzornim organom, to je upravnemu odboru in nadzornemu svet, ki je bil imenovan ob prehodu nazaj na dvotimi sistem upravljanja, se je AUKN glasovanja vzdržala. Iz navedenega gre sklepati, da AUKN očitno ni imela soglasja vlade, da podeli razrešnico nadzornemu svetu, v katerem sta sedela tudi njena predstavnika Može in Sergej Goriup. O razrešnici članom upravnega odbora in nadzornega sveta so tako glasovali banke in mali delničarji. Ti so razrešnico Boštjančiču in Vugi kot članoma upravnega odbora podelili, ne pa tudi Maksu Tajnikarju, Primožu Klemnu in Urbanu Demšarju. Razrešnico je prejel še Emil Kumer, kije kot predstavnik zaposlenih v upravnem odboru sedel krajši čas. Razrešnico so prejeli tudi člani nadzornega sveta Može, Goriup, predstavnika bank Tadej Krašovec, Tone Pekolja ter predstavnici zaposlenih Silva Rogelj in Darja Mataj.

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 18. 06. 2012 Stran: 17

Ljubljana - Vse bolj je očitno, da kadrovske menjave, ki jih v nemalo primerih narekuje kar kabinet predsednika vlade, v letošnji skupščinski sezoni ne bodo edino jabolko spora. Že skupščine Mercatorja, Cinkarne Celje, Letrike (nekdanja Iskra Avto elektrika), Mladinske knjige založbe, Zavarovalnice Triglav ter prihajajoče skupščine Telekoma Slovenije, Heliosa, Krke in nekaterih drugih večjih podjetij namreč napovedujejo ostre boje zaradi delitve bilančnega dobička med upravami in delničarji.

Rast lastniških apetitov

»Seveda je razumljivo, da si uprave želijo imeti čim mehkejšo blazino pri upravljanju svojega posla. Toda prave potrebe po tem ni. Razen seveda če ima podjetje v investicijskem načrtu projekte, za katere p otrebuj e las tni kapital,« omenjena trenja pojasnjuje predsednik uprave družbe KD Skladi Matej Tomažin. »Kaj pretehta, bi moralo biti odvisno od argumentov menedžmenta, kako donosno bodo investirali zadržane dobičke in kakšne prihodnje koristi bi od tega imeli delničarji. Če teh argumentov ni dovolj, potem je edino smiselno, da se denar povrne vlagateljem v obliki dividend ali odkupov lastnih delnic,« dodaja Sašo Stanovnik iz Alte Invest.

Medij: Dnevnik Avtorji: Ni avtorja Teme: Sklici skupščin delniških družb Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 30. 05. 2012 Stran: 18

Nadzorni svet Adrie Airways je za 29. junij sklical skupščino družbe, na kateri bodo med drugim imenovali manjkajoča člana nadzornega sveta. Odstopljena Vinka Možeta in Tadeja Krašovca naj bi zamenjala Andrej Bošnjak in Tadej Pojbič.

Medij: Dnevnik Avtorji: Katja Svenšek Teme: Adria Airways Rubrika / Oddaja: Poslovni dnevnik
Datum: 11. 02. 2012 Stran: 23

Medij: Gorenjski glas Avtorji: B. B. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ekonomija Datum: 02. 12. 2011 Stran: 9

Skupščina delničarjev Adria Airways, s sedemdesetimi odstotki je največji lastnik država, skoraj ves preostali delež pa so pred kratkim z dokapitalizacijo pridobile banke, je potrdila spremembe in dopolnila statuta družbe. Ta znova uvaja dvotimi sistem upravljanja, zato so takoj potrdili tudi nadzorni svet. Predstavniki lastnikov bodo v naslednjih štirih letih Vinko Može, Sergej Goriup, Tadej Krašovec in Tone Pekolj, predstavnici delavcev sta postali Silva Rogelj in Darja Mataj. Novi nadzorniki so prvo nalogo že dobili: izbrati morajo novo upravo. Ali se bodo odločili za objavo javnega razpisa, tako zahteva Društvo malih delničarjev, ali pa bodo kmalu izbrali (v prvi polovici decembra) novo upravo. Znano je, da za upravo kandidira sedanji izvršni direktor Klemen Boštjančič. Tu bi se lahko zapletlo zaradi nedavno uveljavljenega zakona, po katerem osebe, ki so bile na vodilnih mestih v podjetjih, ki so vpletene v insolvenčne postopke, ne smejo zasesti novih vodilnih položajev. Boštjančič meni, da ta zakon v njegovem primeru ne velja, čeprav je vodil nadzorni svet Vegrada tik pred uvedbo stečaja. Skupščina je imenovala tudi revizorje družbe (Constantia Plus) in sprejela predlog o zmanjšanju osnovnega kapitala z namenom kritja prenesene izgube in prenosa v kapitalske rezerve družbe.

Medij: Finance Avtorji: Smrekar Tanja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 07. 11. 2011 Stran: 6

Šef Adrie Airways Klemen Boštjančič je napovedal revizijo posla brezcarinske prodaje na letalih z Regalom GH

»Adrio Airways (AA) naj vodi nekdo iz stroke, zdajšnji glavni izvršni direktor Klemen Boštjančič naj si poišče drugo službo!« Tako pravi Peter Marn, nekdanji član uprave Aerodroma Ljubljana, nekoč zaposlen v Adrii, zdaj pa njen mali delničar in svetovalec družbe Regal GH. Neuradno: novi šef bi lahko postal Tomaž Kostanjšek, nekdanji prodajnik AA.

Marn je za skupščino AA, ki bo 30. novembra, vložil nasprotni predlog, po katerem naj nadzorniki člane uprave iščejo prek javnega razpisa, čeprav Boštjančič ne skriva, da bi še rad vodil AA Kot razlog je Marn navedel spremenjen zakono gospodarskih družbah, ki osebam, ki so vodile ali nadzorovale družbe, ki so šle v stečaj, prepoveduje vodenje drugih družb - razen če dokažejo, da so ravnali skrbno in kot dober gospodar. To pa za Boštjančiča ne bi smela biti težava - resda je nadzoroval propadli Vegrad, a je prav sam tisti, ki je odkrival nepravilnosti.

Kje so pravi razlogi

Medij: Večer Avtorji: D. T. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: V žarišču Datum: 07. 11. 2011 Stran: 3

Peter Marn, delničar družbe Adria Airways in vodja odbora malih delničarjev Adrie Airways pri MDS (Društvu - Mali delničarji - Skupaj smo močnejši) je za skupščino delničarjev, ki bo 30. novembra, podal nasprotni predlog. Skupščina bo sicer med drugim odločala o ponovnem prehodu z enotirnega na dvotirni sistem vodenja. Predstavniki MDS menijo, da sprejetje novele zakona o gospodarskih družbah (ZGD) Klemnu Boštjančiču kot trenutno izvršnemu direktorju v Adrii Airways preprečuje imenovanje za predsednika ali člana Adrijine uprave, saj je Boštjančič predtem opravljal funkcijo člana nadzornega sveta velenjskega Vegrada, ki pa je končal v stečaju. Zato delničar Peter Marn v nasprotnem skupščinskem predlogu predlaga, da skupščina novoizvoljenemu nadzornemu svetu Adrie naloži obvezo, da najkasneje v 30 dneh po konstituiranju nadzornega sveta izvede javni razpis za člana uprave družbe. Društvo MDS ob tem apelira, naj bo uprava Adrie vitka in operativna, z enim ali največ dvema članoma.