Abanka

Medij: Delo Avtorji: Gole Nejc Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 07. 08. 2014 Stran: 8

Imperij Darka Zupanca PSZ mora za sklepanje pogodb dobiti dovoljenje sodišča - DUTB: Lastnikovi osebni interesi pred bankami upnicami

Ljubljana - DUTB sklepa, da Darko Zupane izčrpava skupino PSZ, katere večinski lastnik je, in njene hčerinske družbe »za svoje osebne interese«, in pri tem opozarja na neenakopravno obravnavo upnikov, je razvidno iz sklepa, s katerim sodišče omejuje PSZ razpolaganje z delnicami, nepremičninami in denarjem.

Takšne omejitve je od sodišča zahtevala Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB). »Darko Zupane, ki je večinski lastnik skupine PSZ, med drugim opravlja funkcijo predsednika nadzornega sveta, njegova hči je v nadzornem svetu njegova namestnica, nekateri člani družine pa so tudi zaposleni v družbah, ki jih lastniško obvladuje dolžnik. Iz tega je mogoče sklepati, da Darko Zupane posredno obvladuje celotno skupino PSZ ter tako dolžnika in vse njegove hčerinske družbe izčrpava za svoje osebne interese,« je slaba banka zapisala sodišču.

DUTB je namreč navedla, da je Darko Zupane od PSZ prejel 3,8 milijona evrov posojila do vključno leta 2010, leta 2011 še 260.000 evrov posojila in leto kasneje 150.000 evrov kratkoročnega posojila, ki ga »ni nikoli vrnil in ga tudi ne namerava«. V DUTB so ocenili, da je PSZ dobil denar za kredite Zupancu s posojili svojih hčerinskih družb. Leta 2009 je imel PSZ do svojih hčerinskih družb skoraj 11 milijonov evrov dolga, tega pa je menda zmanjšal s prenašanjem kapitalskih deležev hčerinskih podjetij iz holdinga na druga hčerinska podjetja. Meja Šentjur je namreč od PSZ kupila delež v Avtu Celje, ta pa je kupil delež v Meji Šentjur. »Že iz transakcije je razvidno, da ta nima drugega namena kot zmanjševanje zadolženosti matične družbe, saj je prenašanje kapitalske udeležbe iz finančnega holdinga na hčere v nasprotju s poslanstvom matične družbe, prav tako pa je nesmiselno, da ima kmetijsko podjetje delež v trgovcu z avtomobili in obratno,« je DUTB pred sodiščem zagovarjala, da se PSZ omeji razpolaganje z naložbami. Kot so prikazali, je bilo zapletenih transakcij med povezanimi družbami PSZ še več, s čimer so se zapirale obveznosti PSZ do hčerinskih družb, ni pa nastajal denarni tok, iz katerega bi bilo mogoče poplačati bančne kredite.

Zupanc: Korporacijska filozofija

Medij: Večer Avtorji: Ferluga Irena Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 07. 08. 2014 Stran: 6

Povezovanje bank, od pripojitev do prevzemov, ni enostaven proces. Evropske banke bodo svoje načrte širitve naredile šele po rezultatih stresnih testov

Abanka in Banka Celje, obe v državni lasti, naj bi do konca leta pripravili vse potrebno za združitev. Potem naj bi sledila prodaja. Tako naj bi po neuradnih podatkih zahtevali v Bruslju, kjer naj bi v kratkem dali soglasje k državni pomoči za Abanko, za Banko Celje, kije vlogo za državno pomoč poslala konec aprila, pa naj bi si še vzeli čas za premislek. V Slovenskem državnem holdingu združevanja niso želeli komentirati, iz ministrstva za finance so odgovorili, da procesov, ki so v teku, ne komentirajo.

Povezovanje bo nujno

Aprila je finančni minister Uroš Čufer pretrgal več kot desetletje dolgo jaro kačo povezovanja Gorenjske banke in Abanke, ko je napovedal povezovanje Abanke z Banko Celje. Kako se bo v prihodnje razvijala Gorenjska banka, ki ji je Banka Slovenije določila rok za dokapitalizacijo do konca leta, v banki ne razkrivajo. "O morebitnih povezavah ali konkretnih napovedih je še prezgodaj govoriti, se pa strinjamo, da je konsolidacija slovenskega bančnega sistema potrebna," so odgovorili v službi za odnose z javnostmi v Gorenjski banki. Po neuradnih podatkih naj bi se za banko zanimali štirje interesenti, a je doslej šlo le za ogledovanje.

Medij: Dnevnik Avtorji: Svenšek Katja,Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Naslovna stran Datum: 06. 08. 2014 Stran: 1 in 7

Manj kot s privatizacijo se SDH mudi z zagotavljanjem nadzora v družbah, ki sodijo pod njihovo upravljanje. Abanka Vipa je v stoodstotni lasti države že od decembra lani, a svojih nadzornikov SDH v banko še ni imenovala

Medtem ko privatizacija po enomesečni zamrznitvi ponovno poteka v polnem zamahu, odgovora na vprašanje, katere naložbe so za državo strateškega pomena, še vedno ni.

Brez vizije ali strategije, zgolj s kratkoročnimi ukrepi ter cilji. Tako je trenutno videti upravljanje državnih naložb, in sicer tako tistih, namenjenih prodaji, kot tudi tistih, ki naj bi bile za državo strateškega pomena.

Strategija upravljanja državnih naložb je tri mesece po uveljavitvi zakona o Slovenskem državnem holdingu (SDH), ki je vsaj na papirju na enem mestu združil upravljanje državnega premoženja, še vedno neusklajena in v povojih. Še vedno ni pripravljena končna razdelitev državnih naložb na strateške, v katerih bi država ohranila najmanj 50 odstotkov plus eno delnico, pomembne, v katerih bi imela najmanj 25-odstotni delež, in portfeljske, s katerimi bi lahko SDH prosto razpolagal in jih morebiti tudi prodal. Ministrstvo za finance je osnutek strategije, ki bi odgovorila tudi na vprašanje, kakšne cilje mora SDH zasledovati pri upravljanju državnega premoženja, političnim strankam poslalo v usklajevanje že pred meseci. A vladi strategije še vedno ni uspelo poslati v državni zbor, saj se politikom doslej ni uspelo zedinili niti o tem, kdo bo nadziral SDH, kaj šele o pomembnejših vprašanjih in dilemah. Dejstvo pa je, da bo po sprejemu strategije politika vpliv na odločitve pri upravljanju državnega premoženja izgubila.

Medij: Delo Avtorji: Grgič Maja Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 10. 07. 2014 Stran: 9

Imetniki obveznic Lastnike podrejenega kapitala bodo »strigli« tudi v Avstriji

Ljubljana - Lastniki podrejenih obveznic, ki jih je država v okviru sanacije bank »postrigla«, zdaj, kot kaže, upajo na več razumevanja prihodnje vlade. A prav ta teden je tudi avstrijski parlament potrdil zakon o reševanju avstrijske banke Hypo Alpe Adria, ki predvideva 90-odstotni odpis podrejenih obveznic, za katere jamči dežela Koroška.

Maja Grgič Kot je znano, je pri nas država na podlagi ukrepov Banke Slovenije decembra lani izbrisala za 440 milijonov evrov obveznosti bank do imetnikov podrejenih finančnih instrumentov NLB, Nove KBM in Abanke. Lastniki obveznic so zato zakon o bančništvu, ki je to omogočil, vložili ustavno presojo, a odločitve pred jesenjo ni pričakovati. Poleg tega so nekateri oškodovanci sprožili tudi upravne spore, ki pa lahko trajajo, zato se zavzemajo, da bi z državo dosegli dogovor o tem vprašanju.

Odhajajoča vlada za to ni izkazala razumevanja, zdaj, kot kaže, računajo na novo. Vseslovensko združenje malih delničarjev je tako na premierko Alenko Bratušek in druge stranke, ki kandidirajo na volitvah, že naslovilo vprašanje, ali bi podprli tak dogovor. Tudi Rajko Stankovič iz Društva malih delničarjev Slovenije pravi, da si bolj kot pravdanja prek sodišč želijo dogovora o delnem poplačilu lastnikov obveznic. »Še vedno smo se pripravljeni pogoditi z določenim diskontom,« pravi in upa, da bodo stranke, ki bodo zmagale na volitvah, imele več posluha za to.

Medij: Novi tednik Celje Avtorji: Gorjanc Robert Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 10. 07. 2014 Stran: 5

Na skupščini Gorenja potrdili več predstavnikov kapitala v NS

Na skupščini delničarjev Gorenja so potrdili povečanje števila predstavnikov kapitala v nadzornem svetu s šest na sedem, kar je posledica še bolj mednarodne usmeritve podjetja in povečanja osnovnega kapitala za več kot polovico. Ob predstavitvi rezultatov poslovanja je bilo mogoče izvedeti tudi, da nemirne razmere v Ukrajini vplivajo na poslovanje. Kot predstavniki kapitala so bili v nadzorni svet izvoljeni Corinna Claudia Graf, Toshibumi Tanimoto, Marko Voljč kot novi člani, medtem ko v njem ostajajo Bachtiar Djalil, Keith Charles Miles, Bernard Charles Pasquier in Uroš Slavinec.

Kot predstavniki zaposlenih bodo v nadzornem svetu Peter Kobal, Jurij Slemenik, Drago Krenker in Krešimir Martinjak, ki so to funkcijo opravljali že v prejšnjem mandatu. Predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac je na skupščini delničarjem predstavil načrt poslovanja v letošnjem letu in poslovanje v prvem četrtletju.

Večja dobičkonosnost

Medij: Večer Avtorji: STA Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: V žarišču Datum: 08. 07. 2014 Stran: 4

Vseslovensko združenja malih delničarjev (VZMD), ki je v pismu političnim strankam izpostavilo vprašanje razlaščenih vlagateljev, zanima, ali bodo podprli oblikovanje sporazumnega dogovora med državo in "malimi nepoučenimi vlagatelji", ki so bili po njihovem oškodovani z izbrisom v okviru lanske dokapitalizacije bank. Sprašujejo jih tudi, ali bodo v primeru pogajanj o vstopu v vladno koalicijo zahtevali vnos takšnega dogovora v koalicijsko pogodbo. Na podlagi tega se bodo, kot pravijo, lažje odločili o podpori strankam in kandidatom za poslance.

Premierki, ki opravlja tekoče posle, Alenki Bratušek so poslali odprto pismo, v katerem jo pozivajo k popravi krivic bivšim imetnikom obveznic in delnic. Opozarjajo, da je bila v okviru lanske sanacije v treh bankah z večinskim državnim lastništvom - Novi Ljubljanski banki, Novi Kreditni banki Maribor (NKBM) in Abanki Vipa - razlaščena več kot četrtina vsega prebivalstva. Po njihovih podatkih je škodo utrpelo blizu 100 tisoč imetnikov bančnih delnic in dva tisoč lastnikov podrejenih obveznic ter okoli 500 tisoč državljanov, ki varčujejo v pokojninskih družbah, družbah za upravljanje in zavarovalnicah, izgube pa so utrpela tudi številna podjetja in občine.

Medij: Večer Avtorji: Ferluga Irena Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 19. 06. 2014 Stran: 6

Jose Manuel Barroso ni odgovoril na pismo VZMD o razlastitvi delničarjev slovenskih bank. Dr. Peter Glavič: Pričakujemo, da bo ustavno sodišče razveljavilo zakon o bančništvu

Predsednik državnega zbora Janko Veber se je Vseslovenskemu združenju malih delničarjev (VZMD) prijazno zahvalil za gradivo o ugotovitvah strokovnih sodelavcev združenja glede razlastitve več kot 100.000 delničarjev slovenskih bank in ga poslal pristojnim službam parlamenta. Predsednik evropske komisije Jose Manuel Barroso ni storil niti tega. "Po treh mesecih, odkar smo nanj naslovili pismo, nismo dobili nikakršnega odgovora. Prav tako ne od večine naših poslancev v evropskem parlamentu. Samo dva sta odgovorila, da sta naše gradivo prejela, da bi kdo sprožil to razpravo v parlamentu, pa nam ni znano," je povedal dr. Peter Glavič iz civilne iniciative Izbrisani mali delničarji NKBM in dodal, da je zato tudi sam postal evroskeptik.

Razlastili so četrtino prebivalstva

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 13. 06. 2014 Stran: 9

Medtem ko so banke upnice na številne hčerinske družbe Perutnine Ptuj že vpisale zastavne pravice, revizorji družbe Deloitte in bančni pooblaščenec še vedno čakajo, da jim predsednik uprave ptujske družbe Roman Glaser dovoli začeti delo.

Uprava Perutnine Ptuj pod vodstvom Romana Glaserja je v zadnjih dneh za zavarovanje skoraj sto milijonov evrov bančnih posojil zastavila domala vse premoženje ptujske družbe, skupaj z vsemi ključnimi hčerinskimi podjetji.

Še vedno pa so banke praktično brez nadzora nad poslovanjem ptujske skupine, saj Glaser še vedno ni podpisal pogodbe s pooblaščencem bank Tiborjem Šimonko, ki naj bi bedel nad prestrukturiranjem ptujske skupine. Glaser bi mu moral po neuradnih informacijah omogočiti tudi popoln dostop do pogodb in podrobnejših podatkov o poslovanju. Glaser zatrjuje, da so mu banke osnutek pogodbe poslale šele minuli teden, in dodaja, da bo po njegovih pričakovanjih Šimonka delo začel opravljati prihodnji teden.

Menedžerji ne dajo svojih delnic

Medij: Delo Avtorji: Grgič Maja,U.Č. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 10. 06. 2014 Stran: 8

Zakon o bančništvu Junija še ena obravnava - V bankah skrivnostni o pravnih mnenjih in morebitnih tožbah zoper izredne ukrepe

Ljubljana - Pričakovanja, da bi lahko ustavno sodišče o spornih členih zakona o bančništvu odločilo še pred sodnimi počitnicami, so vse bolj negotova. Na ustavnem sodišču junija napovedujejo še eno obravnavo tega zakona, kdaj bo sprejeta odločitev, pa ne morejo napovedati.

Na ustavno sodišče je v zadnjem obdobju prispelo kar nekaj zadev, ki zahtevajo prednostno obravnavo. Prav ta mesec bo ustavne sodnike zaposlovalo vprašanje o primernosti predvidenega julijskega datuma za državnozborske volitve.

Medtem je čedalje več tudi pobud za presojo ustavnosti nekaterih členov zakona o bančništvu, ki so v okviru sanacije bank omogočili izbris obveznosti bank do lastnikov podrejenih finančnih instrumentov in razlastitev delničarjev.

Že 13 pobud

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Odmev Datum: 19. 05. 2014 Stran: 7

Petkova izredna skupščina delničarjev Perutnine Ptuj bo odločala o razširitvi nadzornega sveta, s čimer bi se nadzorniška tehtnica prevesila na stran kapitala (trenutno trije nadzorniki predstavljajo kapital, trije zaposlene), hkrati pa naj bi se prevetrila sestava nadzornega sveta, s čimer je pričakovati manjši vpliv in moč dolgoletnega predsednika Perutninine uprave dr. Romana Glaserja. Ker bodo državni Kad, Merkur v ponovni prisilni poravnavi in Probanka v likvidaciji skoraj gotovo podprli spremembe, bo za potrebno tričetrtinsko večino odločilna volja predstavnikov Perutninarske zadruge Ptuj, ki obvladuje blizu četrtine lastništva Perutnine in katere predstavniki se bodo glede glasovanja dokončno odločili na jutrišnjem vnovičnem zboru članov zadruge. Člani perutninarske zadruge imajo imenitno priložnost, da si ob svojemu predsedniku Simonu Toplaku zagotovijo še vsaj en nadzorniški stolček, pa tudi boljše odkupne pogoje pri Perutnini, od česar je odvisnih blizu 500 delovnih mest na bližnjih (perutninarskih in vinogradniških) kmetijah. A ne pozabimo, da je Simon Toplak še junija lani imenovanje trenutnih nadzornikov podprl, četudi naj bi mu bili pred leti domnevno v krogih blizu vodstva Perutnine podtaknili afero domnevnega podkupovanja članov društva malih delničarjev MDS glede glasovanja na eni izmed preteklih skupščin Perutnine. Pričakovati je, da bodo zadružniki na jutrišnji seji Simonu Toplaku dali navodila, kako naj glasuje na pomembni petkovi skupščini, ter s tem sebi in aktualnemu vodstvu Perutnine določili nadaljnjo usodo.