Abanka

Medij: Večer Avtorji: M. S. T. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: V žarišču Datum: 21. 02. 2015 Stran: 3

Vse vec bankirjev in bank v (pred)kazenskih postopkih, na sodiščih ali pod težo odškodninskih tožb

Preiskovalci NPU že zbirajo obvestila, ali pri dokapitalizacijah bank in izbrisu podrejenih obveznic v zadnji sanaciji bančnega sistema obstajajo sumi uradno pregonljivih kaznivih dejanj. Policija nam je to potrdila, prvi pa je o tem poročal Pop TV. Kot je znano, so jo k preiskavi bančne sanacije, pri kateri je domnevno prihajalo do prirejanja ali celo ponarejanja bančnih dokumentov oziroma bilanc, pozvali mali delničarji NKBM in tudi izbrisani lastniki podrejenih obveznic NLB. Zbiranje obvestil tako gotovo zajema Banko Slovenije, NLB in Banko Celje. Banka Slovenije, ki se je v prejšnjih dneh znašla najbolj na udaru očitkov, vseskozi vztraja, da je bilo v njenih ravnanjih in odločitvah vse zakonito.

Za ogled oddaje TARČA na RTV Slovenija z dne 19.02.2015 kliknite tukaj ali na sliko.

Viceguvernerka Banke Slovenije Stanislava Zadravec

Caprirolo zanika, da so rezultate obremenitvenih testov prilagodili tako, da bi lahko izvedli izbris podrejenih obveznic.

Nekdanji generalni sekretar ministrstva za finance (MF) Mitja Mavko je uvodoma v odgovoru dejal, da nikakor ni mogoče sklepati iz javno objavljenega dopisa z uradnikom Evropske komisije (EK) Franckom Dupontom, da mu je bilo kar koli obljubljeno, temveč piše, da pomoč države bankam ni mogoča brez tega, da lastniki podrejenih obveznosti ne sodelujejo v polni meri.

To pa je mogoče storiti na tri načine, ki jih omogoča tudi sporočilo EK-ja: z odpisom, z delnim odpisom in s konverzijo v lastniške deleže. To omogoča tudi novelirani zakon o bančništvu, ki pa način pogojuje z ugotovljeno velikostjo bančne luknje, je pojasnil.

Medij: Mladina Avtorji: Mekina Borut Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 20. 02. 2015 Stran: 22

Začelo se je z Janezom Janšo, kije klical trojko. Nadaljevalo z Alenko Bratušek, kije Janševe ključne projekte realizirala. Zdaj državo vodi Miro Cerar, katerega največja skrb sta verodostojnost in ugled Slovenije. V ospredju pa je Boštjan Jazbec, guverner Banke Slovenije, kije njihove želje uresničil: poceni razprodajo Slovenije.

Janša, Bratuškova in Cerar so mednarodnim ustanovam obljubili razprodajo slovenskih bank in podjetij. Zakaj zdaj kažejo na guvernerja Boštjana Jazbeca, ki te njihove obljube izpolnjuje?

Leta 2010 so si ameriški senatorji - tako kot minuli teden slovenski poslanci - zastavili enostavno vprašanje: Kam je šel naš denar? Koliko smo ga porabili za reševanje bančne krize in kako? Sprva je moral h kongresnikom na zagovor tedanji guverner ameriške centralne banke Federal Reserve (FED) Ben Shalom Bernanke. Podobno, kot je moral minuli teden slovenske poslance obiskati guverner slovenske centralne banke Boštjan Jazbec. Bernanke je dejal, da je v času krize bančni sistem dokapitalizirala in v finančne institucije vbrizgala kar 1200 milijard dolarjev. Torej približno tretjino ameriškega zveznega proračuna. Kongresniki so bili presenečeni.

Svet po krizi

Medij: Slovenske novice Avtorji: Vatovec Jadran Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dan v novicah Datum: 19. 02. 2015 Stran: 4

LJUBLJANA - Le dan po tistem, ko je vodja poslanske skupine vladnega Desusa Franc Jurša na novinarski konferenci spregovoril o dopolnilih, ki ju je skupina poslancev z njim kot prvopodpisanim vložila k predlogu novele zakona o izvrševanju proračunov za 2014 in 2015 zato, da ne bi »v primeru premajhnega priliva v pokojninsko blagajno oziroma sočasnega pomanjkanja sredstev v proračunu«, pa čeprav »samo začasno«, nehali izplačevati pokojnine, je državni sekretar finančnega ministrstva Metod Dragonja pohitel v državni zbor, guverner Banke Slovenije dr. Boštjan Jazbec pa na sejo vlade. Mimogrede, SMC je včeraj neusmiljeno zavrnil Jurševi dopolnili, slednji pa je le ponižno na to dejal, da zavrnitve resda ni vesel.

Skratka, guverner Jazbec se je udeležil redne seje vlade, kjer so se mu ministri pustili dokončno prepričati, da Banka Slovenije (BS) pri sanaciji bančnega sistema ni prirejala ne dokumentov ne datumov ter da nikoli ni želela z manipulacijo (dramatičnim zavajanjem javnosti) upravičiti nujnosti izbrisa podrejenih obveznic, s čimer so bili tisti, ki so te kupili, kot je znano, oškodovani za približno 600 milijonov evrov. Dragonja pa je bil sočasno, vendar iz drugačnega razloga, na skupni seji parlamentarnega odbora za finance in monetarno politiko ter komisije za nadzor javnih financ.

Še sreča, da se politika ne vmešava

Medij: Večer Avtorji: Esih Uroš Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: V žarišču Datum: 18. 02. 2015 Stran: 2

NSi jezedinila vse parlamentarne stranke za sklic izredne seje državnega zbora glede vloge Banke Slovenije pri dokapitalizaciji slovenskih bank.

Vloga Banke Slovenije (BS) pri dokapitalizaciji slovenskih bank in pri izbrisu podrejenih hibridnih finančnih instrumentov je tema, ki je združila celotno parlamentarno srenjo. Po naših informacijah so prav vse poslanske skupine v državnem zboru podprle predlog opozicijske Nove Slovenije (NSi) o izrednem sklicu seje državnega zbora na zgoraj omenjeno temo. "Vse nejasnosti okoli sanacije bančnega sistema je treba čim prej razčistiti, tudi z morebitno spremembo zakonodaje. Vse spremembe, ki odpravljajo določene nejasnosti, podpiramo," je včeraj v državnem zboru povedala predsednica NSi Ljudmila Novak.

V zadnjih dneh se je razplamtela razprava ali so bile banke predokapitačizirane ali ne in ali je bilo potrebo izbristai male delničarje in lastnike podrejenih ali hibridnih obveznic. Začelo se je po časopisih, nato v mediji in končalo na Komisiji za nadzor javnih finananc, ki jo je sklical mag. Andrej Šircelj, ki je kot predsednik komisije za nadzor javnih financm saj "želi preveriti informacije in realnost podatkov, ki so bili takrat dani Banki Slovenije za odločitev o takšnih dokapitalizacijah". Pri tem ne vidi razlogov, da metodologija ne bi bila javna. Pred sejo je izrazil pričakovanje, da bodo tako guverner in viceguvernerji Banke Slovenije kot prejšnji in zdajšnji finančni minister vse te zadeve ustrezno pojasnili, ter upanje, da stvari niso potekale po scenariju, "na podlagi katerega bi bili nekateri oškodovani, drugi pa bi pridobili". Če je šlo za zavajanje, morajo odgovorni nositi odgovornost, je prepričan. Zato predlagamo, da si posnetke pogledate in si ustvarite svoje mnenje.

3. nujna seja Komisije za nadzor javnih financ, 1. del za ogled kliknite TUKAJ ali na sliko spodaj.

3. nujna seja Komisije za nadzor javnih financ, 2. del za ogled kliknite TUKAJ ali na sliko spodaj.

Medij: Primorski dnevnik Avtorji: Kocbek Darja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 14. 02. 2015 Stran: 9

Slovenski davkoplačevalci so morali v približno četrt stoletja, kolikor imajo lastno državo, dvakrat sanirati svoje (državne) banke. Oblasti, ki so pripravile načrt za sanacijo in ga izvedle, so pri tem obakrat izbrisale del varčevalcev oziroma vlagateljev. S prvo sanacijo leta 1991 so brez svojih vlog ostali devizni varčevalci v podružnicah Ljubljanske banke v nekdanji Jugoslaviji. Decembra leta 2013 in lani so brez obveznic in delnic bank ostali mali domači vlagatelji.

Sodišče za človekove pravice v Strasbourgu, na katerega so se po pravico obrnili izbrisani tuji varčevalci, je julija lani slovenski državi že naložilo, da jim mora poplačati neizplačane vloge. Slovenske davkoplačevalce bo to skupaj z obrestmi po sedanjih izračunih stalo okrog pol milijarde evrov. Izbrisani slovenski varčevalci, ki so jim delnice in obveznice kot dobro naložbo ponujali na okencih bank, do Strasbourga še niso prišli. Čakajo na odločitev ustavnega sodišča.

Medij: Delo Avtorji: Kos Suzana,Grgič Maja,Gole Nejc Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Aktualno Datum: 14. 02. 2015 Stran: 2

Banka Slovenije Na komisiji za nadzor javnih financ so predlagali tudi kompromisno rešitev izbrisa podrejenih obveznic bank

Ljubljana - »Ne smemo mešati jabolk in hrušk,« odgovarja direktorica Agencije za javni nadzor nad revidiranjem Mojca Majic na vprašanje, kako je mogoče, da sta dva ocenjevalca različno ovrednotila kapital banke na isti dan. S tem izpodbija enega ključnih argumentov izbrisanih imetnikov podrejenih obveznic, ki opozarjajo na domnevne nepravilnosti Banke Slovenije (BS).

NLB je v devetmesečnem poročilu leta 2013 izkazovala 835 milijonov evrov kapitala, Deloitte pa je v poznejšem vrednotenju ocenil negativno vrednost, kar po mnenju izbrisanih lastnikov obveznic pomeni, da je Banka Slovenije hotela prikazati večjo bančno luknjo od dejanske. Obstaja razlika med revizijskimi in nerevizijskimi storitvami, pa poudarja Mojca Majic: »Revizorji revidirajo računovodske izkaze, dajejo zagotovila in preiskujejo na podlagi pravil, ki jih določa mednarodna zveza računovodskih strokovnjakov. Revizija se v tem loči od skrbnega pregleda. V tem primeru, torej pri pregledih kakovosti aktive, spoštovanje mednarodnih standardov revidiranja ni potrebno. Naročnik in izvajalec se v pogodbi dogovorita o končnem cilju, namenu pregleda in standardih.«

Medij: Dnevnik Avtorji: Vuković Vesna,Cirman Primož Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: V ospredju Datum: 14. 02. 2015 Stran: 2

POLITIKA / SANACIJA BANK

Pred guvernerjem Banke Slovenije Boštjanom Jazbecem je še en težek teden. Medtem ko poslanci zbirajo podpise za izredno sejo državnega zbora, bo že v sredo moral ozadja sanacije bančnega sistema pojasnjevati vladi. Mnenj o tem, da je bila ta predraga, je v politiki vse več.

Guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec za zdaj uživa podporo vlade Mira Cerarja, drugače pa o njegovem delu pri sanaciji bančnega sistema menijo v državnem zboru.

Za ogled posnetka iz oddaje Vroči stol na TOPTV z dne 12.02.2015 kliknite spodaj ali tukaj.