Abanka

Medij: Finance Avtorji: Sovdat Petra Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 24. 11. 2015 Stran: 7

Čez slab teden, 1. decembra, je na Sodišču EU v Luksemburgu sklicana prva obravnava zaradi dve leti prej izbrisanih podrejencev. Preverili smo, kdo se je »oborožil« s kom.

Decembra 2013 je po odločbi Banke Slovenije okoli dva tisoč imetnikov podrejenih obveznic šestih bank izgubilo za okoli 600 milijonov evrov svojega premoženja. To bi - po prospektih sodeč - bilo ogroženo, če poenostavimo, le, če bi šle banke v stečaj.

A Banka Slovenije in vlada Alenke Bratušek sta se odločili, da bo banke rešila država. Stečajev bank NLB, NI _BM, Abanke, Banke Celje, Factor banke in Probanke ni bilo. Je pa bila vložena pobuda za oceno ustavnosti. In nato se je še bolj zapletlo.

Ko žvižgač vse pokvari ...

Medij: Večer Avtorji: Ferluga Irena Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Danes Datum: 05. 10. 2015 Stran: 2

Kar v petindvajsetih letih ni uspelo ne politiki ne monetarni oblasti, je v dobrem letu bruseljskim uradnikom: nekdanji predsednici vlade so zapovedali, da mora prodati državne banke (ki jih je treba prej seveda podržaviti, da bo lahko z njimi razpolagala), če želi državo obvarovati bankrota. Resničnega ali zrežiranega? Scenarij je podoben tistemu pri ugotavljanju globine bančne luknje. Prvi, ki si jo je upal javno imenovati "virtualno luknjo" v intervjuju za Večer lanske pomladi, je bil nekdanji guverner dr. France Arhar. Prislužil sije neusmiljeno kritiko domačih oblasti, kakršne dotlej ni doživel še nikoli. In je verjetno tudi več ne bo. Prav ti izračuni, še danes sporni, ki jih izpodbijajo mali delničarji na sodiščih, so veliko skrbi povzročili tudi aktualnemu guvernerju Banke Slovenije dr. Boštjanu Jazbecu, saj je podobne zapovedi kot Alenka Bratušek v Bruslju poslušal v Frankfurtu, na sedežu evropske monetarne oblasti. Razlastiti je bilo treba vse takratne lastnike bank, pahnjene na rob obstoja, pa naj kasneje sodišča dosodijo, kakor pač bodo. Slovenija ni prvič poskusni zajec za bruseljske arhitekte.

Minevajo že tri leta od izbrisa delničarjev in obvezničarjev slovenskih bank, ki so ostali brez 600 milijonov EUR premoženja, sočasno pa so državljani prispevali kar 3,4 milijarde EUR sredstev za sanacijo bančnega sistema, pri čemer še danes čakamo na odločitev Ustavnega sodišča. V luči navedenega ravno v tem času poteka izbor novega kandidata oziroma kandidatke za mesto viceguvernerja Banke Slovenije pri čemer bi si v Društvu MDS želeli, da funkcijo zaseda oseba, ki v preteklosti ni bila neposredno (ali posredno) vpletena v vodenje ali nadziranje posamezne banke. 

Po našem mnenju je za mesto viceguvernerja potrebna oseba, ki bo sposobna kritične presoje brez obremenjenosti, kar je mogoče le pod pogojem, da v preteklosti ni opravljala funkcije vodenja ali nadzora v katerikoli banki, ki so bile podvržene izbrisu vseh delničarjev in obvezničarjev. Društvo MDS je zato na poslance Državnega zbora naslovili poziv k preudarnem glasovanju po lastni vesti ob upoštevanju vseh relevantnih dejstev.

Ljubljana, 21. september 2015 

Predsednik države gospod Borut Pahor je Državnemu zboru Republike Slovenije predlagal, da gospo mag. Ireno Vodopivec Jean izvoli za viceguvernerko Banke Slovenije.

Državni zbor je na svoji julijski seji zavrnil mag. Janeza Fabijana kot kandidata za viceguvernerja. Neizvolitev je bila razumljena tako, da mag. Fabijan ne uživa več zaupanja, saj je bil eden glavnih akterjev problematične sanacije bančnega sistema v letih 2013 in 2014, v kateri so se razkrile številne nepravilnosti, ki jih zdaj preiskujeta Nacionalni preiskovalni urad in državnozborska preiskovalna komisija, pred Ustavnim sodiščem pa jo izpodbijajo štiri zahteve in 23 pobud za oceno ustavnosti, ki so jih vložili Državni svet RS, Varuhinja človekovih pravic RS, Višje sodišče v Ljubljani, Okrožno sodišče v Ljubljani ter vrsta pravnih in fizičnih oseb.

Predsednik vlade dr. Miro Cerar je ob tem dejal, da »je treba strokovnjake in funkcionarje presojati glede na njihove osebne strokovne sposobnosti in dosedanje delo«. 

Časnik Dnevnik je 17. septembra 2015, potem, ko je KVIAZ potrdil kandidaturo mag. Irene Vodopivec Jean za viceguvernerko Banke Slovenije, poročal, da je bila mag. Irena Vodopivec Jean članica nadzornega sveta Abanke v letih od 2006 do 2009, Abanka pa je bila leto pozneje prisiljena oblikovati za kar 174 milijonov evrov dodatnih oslabitev, zaradi česar je poslovno leto končala s 120 milijoni evrov čiste izgube. Proti ravnanjem poslovodstva Abanke v obravnavanem obdobju poteka vrsta preiskav pristojnih organov.

Medij: Slovenske novice Avtorji: Vatovec Jadran Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dan v novicah Datum: 19. 08. 2015 Stran: 4

Bodo delničarji PP do skupščine le dobili konkretnejša pojasnila? Tudi v zvezi s poročilom za leto 2014 in spreminjanjem za nazaj?

LJUBLJANA, PTUJ Že na samem začetku kaže v zvezi z načrtovano (napovedano) dokapitalizacijo Perutnine Ptuj (PPj omeniti vsaj nekatere pomenljive podrobnosti. Prvič, zeleno luč za skorajšnjo dokapitalizacijo skupine Perutnina Ptuj, po kateri bi njen največji lastnik postala Slovenska industrija jekla (Sij) - lastnik Sija je, kot je znano, ruska skupina Koks, kije njegov večinski delež kupila pred sedmimi leti -, je že prižgal nadzorni svet prve. Drugič, s predvideno dokapitalizacijo naj bi ruski Koks, v interesu katerega bo njegov Sij za zdaj kupil »le« približno 40-odstotni lastniški delež, naredil, rečeno v poslovnem žargonu, komaj prvi korak v smeri dolgoročne strateške naložbe oziroma doseganja končnega cilja, ki je, to je že jasno, postati večinski lastnik danes še slovenske ptujske skupine.

Od Šimonke do Bratine

Medij: Finance Avtorji: Kotnik Tadej Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Komentarji in odmevi Datum: 05. 08. 2015 Stran: 9

Začnimo z zgodbo iz nam dobro znane državice. Bilje torek in v njenem parlamentu je bilo napeto; pred poslanci je bilo namreč glasovanje o zakonu, ki bi omogočil oblastem, da ob državni dokapitalizaciji banke izbrišejo imetnike svojih podrejenih obveznic. Vladajoča koalicija je zakonu napovedala soglasno podporo, saj naj bi ta izbris velevala nova evropska pravila, med opozicijskimi poslanci pa je imel domala vsak nekaj zadržkov; nekateri so svarili, da bo izbris omajal zaupanje v domače banke in mu zato nasprotuje tudi nacionalno združenje bank, marsikateri pa je opozoril še, da so pravna mnenja - tudi tista, ki so jih naročili vladajoči - enotna, in sicer da bo zakon protiustaven.

Nato je poslance nagovoril takratni minister za finance, zdaj že direktor zasebne svetovalne družbe, in jim zatrdil, da je obravnavani zakon zagotovo skladen z ustavo, saj so ga z vso strokovnostjo in skrbnostjo napisali uradniki njegovega ministrstva, ki se na to področje najbolje spoznajo, vsi drugi pravniki pa so pač v zmoti.

Medij: TV Slovenija 1 Avtorji: Pesek Rosvita,Uranjek Eva Teme: Rajko Stanković, mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Odmevi Datum: 31. 07. 2015 Termin: 22:16

Za ogled prispevka iz oddaje Odmevi na RTV Slovenija 1 z dne 31.07.2015, kliknite na sliko ali tukaj. 

Ljubljana, 31. julij 2015

ROSVITA PESEK (voditeljica): Ta teden je avstrijsko ustavno sodišče po 9 mesecih odločilo, da je bila razlastitev imetnikov podrejenih obveznic koroške Hypo banke protiustavna, kar krati pravico do lastnine. Tudi pri nas je podoben primer na Ustavnem sodišču, a slovenski sodni mlini meljejo počasneje. Podrejenci in delničarji že več kot leto dni čakajo na odločitev sodnikov, ki pa so za dodatna pojasnila že pred nekaj meseci prosili tudi Evropsko sodišče, a odgovora še niso prejeli. Ker se bo konec leta iztekel zastaralni rok, razlaščenci že napovedujejo odškodninske tožbe. 

EVA URANJEK (novinarka): Odločitev avstrijskega sodišča je pozitivna novica za vse izbrisane imetnike slovenskih podrejenih obveznic, pravijo njhovi zastopniki. Prepričani so, da bo tudi slovensko ustavno sodišče odločilo enako. A iz Banke Slovenije so nam sporočili, da so pomembne razlike med slovenskim in avstrijskim zakonom in da vzporednic ne moremo potegniti. Predsednik Društva malih delničarjev se s tem ne strinja. 

RAJKO STANKOVIĆ (predsednik Društva malih delničarjev Slovenije): Sodniki, avstrijski, so ugotovili, da gre za retroaktiven poseg v lastninsko pravico. Ti dve pravici sta bili kršeni tudi pri nas. Edina razlika, ki je med avstrijskim modelom in našim, je v tem, da so v Avstriji diskriminatorno, niso vsem porezali, pri nas so porezali vsem. 

Medij: POP TV Avtorji: Kunaver Nika Teme: Rajko Stanković, mali delničarji Rubrika / Oddaja: 24 ur Datum: 29. 07. 2015 Termin: 19:13

Za ogled prispevka iz oddaje 24ur na POP TV z dne 29.07.2015, kliknite na sliko ali tukaj.

Ljubljana, 30. julij 2015

EDI PUCER (voditelj): Razlastitev imetnikov podrejenih obveznic koroške Hypo banke je protiustavna, ker krši ustavno pravico do lastnine, je sinoči odločilo avstrijsko ustavno sodišče. Pri nas pa podrejenci in delničarji še vedno nestrpno čakajo na odločitev slovenskega ustavnega sodišča. Ker se bojijo, da odločitve še nekaj časa ne bo, že napovedujejo odškodninske tožbe, saj se bo konec leta iztekel zastaralni rok. Tožbe naj bi bile skupaj težke več kot 600 milijonov evrov. 

Medij: Delo Avtorji: Grgič Maja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Mnenja Datum: 13. 05. 2015 Stran: 5

Sanacija bank Na vrata ustavnih sodnikov trkajo tudi sodišča - Vrtanje nove bančne luknje

Guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec je večino februarja tekal med vladnimi sobanami na Gregorčičevi in parlamentarnimi dvoranami na Šubičevi. Enkrat ministrom, drugič izbrancem ljudstva je hitel pojasnjevati, kako so potekali stresni testi o zdravju naših bank, zakaj je bilo treba izbrisati za skoraj 600 milijonov evrov podrejenih obveznic in zakaj pred podržavljenjem razlastiti delničarje bank. Politiki so namreč šele' dobro leto dni po dokapitalizaciji bank ugotovili, da je za marsikoga sporni bančni izbris lahko priročno orodje za nabiranje političnih točk in tudi drugih interesnih ciljev, kot je miniranje privatizacije in diskreditacija strankarskih nasprotnikov. Zato so z velikim pompom in znano dramatiko kar tekmovali, kdo bo opozoril na več domnevnih nepravilnosti in kdo predlagal ukrepe, ki bodo razkrili, kako se je zdravilo naše banke.

Veliko hrupa za nič

Medij: Finance Avtorji: Bertoncelj Mateja,Sovdat Petra Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 24. 04. 2015 Stran: 6

Kad, Zlata moneta 2, Merkur v stečaju ter Probanka v likvidaciji se dogovarjajo za skupno prodajo

Mimo neposlušnega šefa Perutnine Ptuj Romana Glaserja so se lastniki polovice Perutnine Ptuj začeli dogovarjati za skupno prodajo. Glaser ima sicer že svojega svetovalca BNP Paribas. A med preostalimi lastniki se sliši, da mu ne zaupajo, saj ne spoštuje niti zahtev po revizijah. Tudi reprogram bančnih dolgov od njih zahteva vsaj 20 -milijonsko dokapitalizacijo.

Kdaj in kako bi se lahko začela prodajati polovica Perutnine Ptuj (PP), še ni jasno - naši viri pravijo, da se še nekaj časa ne bo, saj so se pogovori šele začeli. Zlata moneta 2, nekdaj sojo obvladovali vodilni Probanke z Romano Pajenk na čelu, prek te pa obvladovali prav banko, ter Probanka, Id je od septembra 2013 v likvidaciji, sta že objavili pozive za prodajo deležev. Stečajna upraviteljica Merkurja, Id je s 24,3-odstotnim deležem največji lastnik PP, paje tudi napovedala prodajo deleža.

Zakaj vzporedna postopka?

Medij: Dnevnik Avtorji: Vuković Vesna,Modic Tomaž Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 24. 04. 2015 Stran: 8

Napovedi o (raz)prodaji gospodarstva, ki naj bi jo prinesla strategija upravljanja državnih naložb, se niso uresničile. Ključne družbe bodo namreč še naprej ostale v državnih rokah, vlada Mira Cerarja pa očitno vse stavi na preporod energetike.

Strahovi, da bo prišlo do (raz)prodaje slovenskega gospodarstva, so se očitno izkazali za neupravičene. Če se je še pred nekaj tedni zdelo, da se bo država umaknila iz vsaj nekaterih pomembnih družb in jih prepustila strateškim vlagateljem, bodo ti načrti očitno splavali po vodi.

Iz predloga Idasifikacije naložb, ki so ga pred politično razpravo o tem, katere družbe prodati in katere zadržati, pripravili na ministrstvu za finance, namreč izhaja, da bi lahko poleg že začetih prodajnih postopkov s seznama 15 podjetij za privatizacijo prodali kvečjemu nekaj drugih družb. Če bo vlada Mira Cerarja ugodila predlogu ministrstva, bi ključne družbe še naprej ostale v državnih rokah. Seveda če se bo s tem strinjal tudi državni zbor.