Slovenske banke bi lahko bolj reševale
NatisniMedij: 7 dni Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 05. 09. 2012 Stran: 17
Za koprsko Intereuropo so se banke prejšnji teden zavezale, da bodo del njenih dolgov pretvorile v lastništvo. Za številna druga podjetja takega posluha nimajo.
Smo v obdobju, ko v nekaterih slovenskih bankah potekajo kriminalistične in druge nadzorstvene preiskave, še v kakšni bančni instituciji pa bodo najverjetneje kmalu prav tako na vrsti tovrstni dogodki. V preteklosti se je v naših bankah očitno na veliko posojalo bolj po domače, brez pravih zavarovalnih kritij in bolj po znanstvenih linijah, upajoč, da takšno početje nikdar ne bo odkrito, kaj šele sankcionirano. Sedaj seveda sledijo bančne slabitve, ker pa so v takšni praksi najbolj prednjačile banke v pretežni državni lasti, bomo največji del finančnih bremen njihovega reševanja nosili kar vsi slovenski davkoplačevalci. V prvi vrsti pa velja ugotovitev, da se banke bolj kot s financiranjem slovenskega gospodarstva trenutno ukvarjajo predvsem same s sabo. Banke so za (pre)slabo zavarovana posojila v zameno, ker ta niso bila vrnjena, velikokrat dolžnikom zasegla tudi vrednostne papirje in tako so banke danes lastnice pomembnega dela slovenskega gospodarstva. Vodstva podjetij pa se morajo s predstavniki bank na eni strani dogovarjati o reprogramih posojil, na drugi pa so te iste banke njihove lastnice. In četudi naj bi po pravilu bilo to, da je banka lastnica, bolj kratkoročnega trajanja, pa na primer iz poskusa prodaj Pivovarne Laško in Mercatorja ter številnih drugih vidimo, da so banke njihove lastnice že vrsto let. Pri tem je Rajko Stankovič iz društva Mali delničarji Slovenije (MDS) predlagal, da bi bilo za Pivovarno Laško dobro, če bi se razdelila na dva dela. V prvem bi ostal pijačarski del, ki tekoče posluje zelo uspešno, v drugem pa tisti del, v katerem so nestrateške naložbe (Mercator, Delo z Večerom in druge) in za nakup katerih (ob menedžerskem prevzemanju s strani nekdanjega vodstva laške pivovarne) je bila najeta glavnina posojil. No, banke so na zadnji skupščini Pivovarne Laško vnovič zavrnile možnost dokapitalizacije, ki bi družbo v veliki meri lahko popeljala na uspešno pot finančne sanacije. Dokler pivovarna še lahko vrača posojilne obresti in odplačuje del glavnic, jo bodo banke raje obrale po tej poti, kakor da bi s preostalimi delničarji participirale pri morebitnem izplačilu dividend.
Očistiti bilance
Se je pa presenetljiv pozitivni preobrat dogodil pri koprski Intereuropi, ki je sicer imela le še do konca letošnjega septembra zagotovljen moratorij na odplačevanje posojilnih glavnic, po tem datumu pa ne več. A po skupščinskem sklepu iz prejšnjega tedna bo sedem bank, tudi tri državne, blizu 20 milijonov evrov svojih terjatev do Intereurope le spremenilo v lastništvo. S tem bodo rešile tudi lastniško pozicijo dosedanjih lastnikov, med katerimi je največja državna Luka Koper, ker pa bo koncem z le še 1900 zaposlenimi zdaj imel večje možnosti za (finančno) preživetje, si lahko banke obetajo tudi večje možnosti za poplačilo vseh njenih posojilnih dolgov. Mimogrede, Intereuropa je eno redkih, če ne sploh edino slovensko podjetje, kateremu so banke še pred nastopom morebitne prisilne poravnave šle tako na roko. Govori se tudi, da naj bi Unicredit svojo terjatev do Intereurope zaprl kar s tem, da bi njegova družba odkupila njihovo zgrešeno investicijo v Rusiji - moskovski logistični center Čehov s pripadajočimi 330 tisoč kvadratnimi metri. Tudi v Intereuropi pa so v igri številne (odškodninske) tožbe in domnevno oškodovanje premoženja družbe v korist še do včeraj uglednih posameznikov.
Na dveh različnih primerih, Intereurope in Pivovarne Laško, je mogoče videti, kako se banke spopadajo z reševanjem nakopičenih (dolžniških) težav v slovenskih podjetjih, pa tudi hkrati svojih težav. Ker je velika večina slovenskih bančnih institucij v slabem položaju, bi bilo iluzorno pričakovati, da bodo kar vsevprek svoje dolgove do podjetij zamenjevale za lastniške deleže v njih, saj bi potem splošna (raz)prodaja teh podjetij tujcem bila zgolj vprašanje časa. Slovenske banke bodo morale krepko (o)čistiti svoje bilance in naposled začeti financirati projekte, ki so tega vredni. Še pred tem pa bo odgovorne v njihovih vrstah za napačno odobrena posojila treba tako odškodninsko kot kazensko sankcionirati. V poduk vsem prihodnjim generacijam, kako se ne sme delati s tujim denarjem.
