NLB
Pirc-Musarjeva agenciji: Ignoranca javnosti ne bo povečala vaše odgovornosti upravljanja javnega premoženja
Medij: Dnevnik Avtorji: Vukovič Vesna, Rankov Suzana Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 19. 11. 2010 Stran: 23
Ljubljana - Temeljni razlog za ustanovitev Agencije za upravljanje kapitalskih naložb je bil prav bolj transparentno upravljanje državnega premoženja, kar zahtevajo tudi smernice OECD. Toda agencija za zdaj deluje veliko manj pregledno kot dosedanji upravljalci državnega premoženja vlada, Kapitalska družba in Slovenska odškodninska družba. Predsednica uprave agencije Dagmar Komar ter člana uprave Danilo Grašič in Marko Golob so se namreč odločili, da javnosti ne bodo pojasnjevali svojih odločitev, kar ni praksa niti vzasebnih družbah z zaprto lastniško strukturo.
Spomnimo, da je Dnevnik pred imenovanjem uprave agencije v državnem zboru in takoj po njenem imenovanju na posamezne člane uprave naslovil prošnjo za razkritje njihovega premoženja in kapitalskih naložb. Najmanj za Danila Grašiča namreč obstajajo indici, da naj bi v preteklosti plemenitil svoje premoženje na kapitalskih trgih na podlagi trgovanja z notranjimi informacijami. Z razkritjem premoženja bi se ovrgli sumi konflikta interesov in morebitnega zasledovanja zasebnih interesov v času opravljanja funkcije na javni agenciji. Toda člani uprave agencije, ki upravlja nekaj milijardno državno premoženje, so prošnjo za razkritje premoženja, kar so v preteklosti denimo naredili ministri in predsedniki političnih strank, zavrnili. V tem tednu smo na agencijo naslovili vprašanja, povezana z dokapitalizacijo Nove Ljubljanske banke in Nove KBM. Banki bi namreč dokapitalizirali z davkoplačevalskim denarjem, obe pa imata tudi druge delničarje, mariborska banka na primer več kot sto tisoč malih delničarjev. Toda na agenciji so našo prošnjo ignorirali.
Predsednica uprave službeno komunicira prek gmaila
NLB - Preplačani delež v Continental banki
Medij: Delo Avtorji: Vili Einspiler Teme: NLB Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 13. 11. 2010
V NLB Beograd leva roka očitno ni vedela, kaj dela desna
Po informacijah, ki jih je pridobilo Delo, predstavlja nepremišljeno kreditiranje družbe za proizvodnjo mesa Agroživ iz Pančeva, ki si ga je privoščila NLB, le vrh ledene gore.
O poslovanju NLB v Beogradu veliko vprašanj in malo odgovorov.
Beograd - Ker želijo naši viri ostati anonimni, ni mogoče izključiti, da njihove informacije niso dobronamerne. Zato smo se obrnili na NLB, da bi zagotovili verodostojnost trditev naših virov, iz pojasnil njihove službe za odnose z javnostmi pa lahko sklepamo, da se NLB ne more pohvaliti z dobrimi naložbami v Srbiji. Irena Oven je pojasnila, da znaša izpostavljenost NLB Skupine v Srbiji malo več kot 600 milijonov evrov, ni pa odgovorila na vprašanje, kolikšen delež je v slabih naložbah.
V NLB niso oporekali virom Dela, da je več oddelkov NLB Beograd, ki so pristojni za kredite, lizing in terjatve, kreditiralo pančevsko družbo, ne da bi vedeli za posle drug drugega. Prav tako niso zanikali informacije, da je NLB kreditirala Agroživ iz Pančeva v znesku 64 milijonov evrov. Na vprašanje, kakšne so sploh možnosti za poplačilo kreditov, glede na to, da je družba končala v stečaju, so odgovorili, da bodo terjatve delno poplačane iz prodaje premoženja, na katerem ima banka vknjiženo hipoteko. Niso pa komentirali naših podatkov, da družba razpolaga z nikakršno stečajno maso, tako da se bo morala NLB za svoj denar najbrž obrisati pod nosom.
V NLB niso oporekali virom Dela, da je več oddelkov NLB Beograd, ki so pristojni za kredite, lizing in terjatve, kreditiralo pančevsko družbo, ne da bi vedeli za posle drug drugega. Prav tako niso zanikali informacije, da je NLB kreditirala Agroživ iz Pančeva v znesku 64 milijonov evrov. Na vprašanje, kakšne so sploh možnosti za poplačilo kreditov, glede na to, da je družba končala v stečaju, so odgovorili, da bodo terjatve delno poplačane iz prodaje premoženja, na katerem ima banka vknjiženo hipoteko. Niso pa komentirali naših podatkov, da družba razpolaga z nikakršno stečajno maso, tako da se bo morala NLB za svoj denar najbrž obrisati pod nosom.
NLB je preplačala večinski delež v Continental banki
»Zgodba o uspehu NLB Skupine v Srbiji« se je začela veliko prej, kot je na dan izbruhnila afera družbe za proizvodnjo mesa Agroživ iz Pančeva, ko je policija prijela več kot 20 solastnikov in direktorjev družbe, ki so bili osumljeni zlorabe položaja in pranja denarja. NLB je s ciljem, da bi vstopila na srbski trg, že konec leta 2001 sklenila pogodbo o strateškem sodelovanju s Continental banko v Vojvodini. V NLB so na vprašanje, zakaj so kupili vojvodinsko banko, ki je imela manj kot desetdstotni tržni delež, pojasnili, da je bil vstop na srbski bančni trg takrat možen le z nakupom ene od obstoječih srbskih bank, ker Narodna banka Srbije ni podeljevala licenc za investicije »greenfield«. Na pripombo Dela, da je bila banka, če sodimo po revizijskem poročilu revizijske hiše Deloitte Touche, ki je vsebovalo kar tri strani pridržkov, kapitalsko neustrezna, so pojasnili, da je bila odločitev o nakupu sprejeta na podlagi ocene o potencialu banke, dejstev, ki so bila ugotovljena v opravljenem skrbnem pregledu banke in takratnih tržnih razmer.
V NLB so le delno odgovorili na vprašanje, ali so sklenili posel s Continental banko prek LHB Frankfurt, ki jo je vodil Boris Zakrajšek, in na vprašanje, ali sta pri poslu sodelovali tudi Zürich Inter Finance in Zveza bank Celovec. Pojasnili so, da je NLB lastniški delež v Continental banki pridobila leta 2005 od Republike Srbije in Agencije za sanacijo bank Republike Srbije. Po naših informacijah je NLB leta 2002 pridobila 13-odstotni lastniški delež v Continental banki, pri čemer se ni ozirala na dolgove, ki jih je imela banka do države. Za delež je plačala 34 milijonov tedanjih nemških mark, država pa je dolgove konvertirala v kapitalski delež.
Je bila LHB Frankfurt odgovorna za sumljive posle?
ATVP kaznoval NLB in Banko Celje
Medij: DELO Avtorji: Vanja Tekavec Teme: Delniške družbe Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 25. 09. 2010
Agencija za trg vrednostnih papirjev, ki jo vodi Damjan Žugelj, je Novi Ljubljanski banki in Banki Celje »zamrznila« glasovalne pravice v Pivovarni Laško. To je epilog skoraj štirimesečne presoje, ali so banke upnice z lansko zaplembo delnic mariborskemu holdingu Infond kršile prevzemno zakonodajo, s čimer pa se ne strinjajo v NLB. Za tako strog ukrep se je odločila, ker banki po mnenju glavnega nadzornika kapitalskega trga delujeta usklajeno in s 26,4-odstotnim deležem presegata prevzemni prag v laški pivovarni.
To je epilog skoraj štirimesečne presoje, ali so banke upnice z lansko zaplembo delnic mariborskemu holdingu Infond kršile prevzemno zakonodajo, s čimer pa se ne strinjajo v NLB. »Odločbo ATVP bomo natančno preučili in na tej podlagi sprejeli ustrezne ukrepe za zaščito svojih interesov. Poudarjamo pa, da nasprotujemo argumentom ATVP o usklajenem delovanju NLB in Banke Celje, saj menimo, da za takšno povezavo v prevzemni zakonodaji ni nikakršne pravne podlage,« so se včeraj odzvali v NLB, ki ima v Banki Celje 49-odstotni lastniški delež.
Po odločbi ATVP bosta NLB in Banka Celje brez glasovalnih pravic, dokler skupaj ali ena od njiju ne objavita prevzemne ponudbe za laško pivovarno ali delnice odprodata oziroma zmanjšata delež do zakonsko predpisanega prevzemnega pragu v višini 25 odstotkov. V postopku presoje lanske zaplembe delnic laške pivovarne je ATVP vzel pod drobnogled tudi druge banke upnice, vendar je postopek proti preostalim – gre za Gorenjsko banko, Abanko, Banko Koper in Novo Kreditno banko Maribor – ustavila.
NLB s skladom Mid Europa v ekskluzivna pogajanja za prodajo deleža v Mercatorju
Medij: Dnevnik Avtorji: Vesna Vukovič, Suzana Rankov Teme: Gospodarstvo Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 22. 09. 2010
Ljubljana - Nova Ljubljanska banka (NLB) je včeraj podpisala pogodbo o pričetku ekskluzivnih pogajanj (exclusivity agreement) z britanskim investicijskim skladom Mid Europa Partners za prodajo dobrih 10 odstotkov Mercatorja. Postopek je po naših informacijah sprožila nezavezujoča ponudba sklada Mid Europa za nakup deleža NLB v Mercatorju.
NLB se ni zavezala k sklenitvi kupoprodajne pogodbe, čeprav se bo banka v prihodnjih treh mesecih o prodaji Mercatorja pogajala izključno s skladom Mid Europa. Pričakovati pa je, da bo sklad podoben dogovor poskušal skleniti še s preostalimi bankami, ki so po lanskem zasegu delnic Infondu Holdingu in Istrabenzu postale lastnice Mercatorja.
S postopkom, ki ga je sprožila NLB, se v dveh letih že v tretje odpira možnost za prodajo pomembnega deleža Mercatorja. Skoraj 50-odstotni delež sta v začetku lanskega leta, ko ju je še obvladoval nekdanji predsednik uprave Pivovarne Laško Boško Šrot, poskušala prodati Infond Holding in Pivovarna Laško, vendar neuspešno. Konec lanskega leta pa so se prodaje skupno 36-odstotnega deleža lotile banke - skupina bank je na pobudo Unicredit banke podpisala nezavezujoči dogovor s svetovalno hišo Arkas, h konzorciju pa sta pristopili tudi NLB in Banka Celje. Spomladi sta iz konzorcija najprej izstopili NLB in Banka Celje, nato pa še NKBM in Abanka. NLB, NKBM in Abanka so pred julijsko skupščino podpisale sporazum, po katerem naj bi v lastništvu Mercatorja ostale do septembra 2012, v zameno pa so izpogajale ustrezno dividendno politiko in predstavnika v nadzornem svetu Mercatorja.
Žugelj s postopki proti bankam postavlja procese detajkunizacije na glavo
Medij: Dnevnik Avtorji: Vuković Vesna,Rankov Suzana Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 07. 09. 2010 Stran: 21
Kakšni so dejanski nameni direktorja Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP) Damjana Žuglja, je vprašanje, ki se zastavlja vpletenim ob branju obrazložitve poziva, s katerim je agencija začela postopek proti bankam kot lastnicam Mercatorja in Pivovarne Laško zaradi suma kršitve prevzemne zakonodaje.
Utemeljitev, s katero poskuša ATVP bankam dokazati usklajeno delovanje pri lanskem zasegu delnic Infonda Holdinga in ki jo razkrivamo, namreč tudi pravni strokovnjaki, ki so želeli ostati neimenovani, označujejo za pomanjkljivo in strokovno neutemeljeno. Kljub temu pa je iz neuradnih informacij mogoče slutiti, da name- 1 rava ATVP vztrajati do konca bankam prepovedati uresničevanje glasovalnih pravic do objave prevzema ali zmanjšanja skupnega deleža pod 25 odstotkov Mercatorja in Pivovarne Laško.
Med bankami naj bi veljal sporazum
Agencija ocenjuje, da v lastništvu Mercatorja vsaj od avgusta 2009 usklajeno delujejo NLB, Banka Celje, Gorenjska banka, Abanka Vipa, Nova KBM in Banka Koper, ki skupaj obvladujejo 25,49-odstotni delež, v Pivovarni Laško pa poleg omenjenih bank še Probanka, njihov skupni delež znaša 46,54 odstotka. Očita jim, da brez objave prevzema delujejo na podlagi sporazuma in da je njihov skupni cilj utrditi nadzor v Mercatorju in Pivovarni Laško. S tem naj bi banke kršile prevzemno zakonodajo. Argumenti ATVP za dokazovanje usklajenega delovanja bank v Mercatorju in Pivovarni Laško so skoraj identični, o nijh pa je mogoče resno dvomiti že na podlagi javno znanih dejstev in informacij.
Prvič; agenciji se zdi sporno, da so banke v zgolj devetih dneh avgusta lani skupaj presegle prevzemni prag v obeh družbah. Toda znano je, da je bil aprila lani sprejet zakon o jamstveni shemi, ki je bankam, ki so za svoje poslovanje pridobile jamstva države, prepovedal nadaljnje financiranje menedžerskih odkupov. Poleg tega Infond Holding, ki je imel pri bankah večinoma kratkoročna posojila, teh ob zapadlosti ni mogel poplačati, zato so banke začele po večkratnih neuspešnih pozivih za vračilo posojil vnovčevanje za posojila zastavljenega premoženja, torej delnic Mercatorja in Pivovarne Laško. Ob tem velja posebej opozoriti, da je NLB kot največja kreditodajalka Infonda Holdinga z javnim pozivom lani junija poskušala najti morebitne kupce za deleže v Mercatorju in Pivovarni Laško, s kupnino pa bi nato poplačala posojila Infondu Holdingu. Toda ponudbe so bile neustrezne, zato je NLB kot prva izmed bank upnic po zasegu delnic te avgusta lani prodala na Ljubljanski borzi, kar ji je dovoljevala zakonodaja in kar so predvidele tudi posojilne pogodbe z Infondom Holdingom. Da bi zaščitile svoje interese, so NLB v naslednjih dneh sledile ostale banke, med drugim zato, ker je Infondu Holdingu zaradi insolventnosti že grozil stečaj in ker je začela strmo padati tudi vrednost delnic Laškega in Mercatorja na borzi. Težko je torej sklepati, da je bil interes bank pridobiti nadzor nad vodenjem Mercatorja, ampak zgolj zavarovanje njihovih finančnih interesov. ATVP moti, da so se posojila iztekla skoraj sočasno
Drugič; ATVP banke sumi kršitve zakonodaje tudi zato, ker so v zelo kratkem času skupaj presegle prevzemni prag 25 odstotkov, medtem ko so imele pred tem skupaj zanemarljive deleže. Ob tem je jasno, da banke niso mogle pridobiti manjšega deleža glede na astronomsko posojilno izpostavljenost Infonda Holdinga. Zavarovanje posojil je običajna bančna praksa, v primeru težav pri poplačilu posojilnih obveznosti pa banke v postopke unovčevanja zavarovanj sili tudi Banka Slovenije.
Končno teden s pozitivnim predznakom
Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Borzni dan Datum: 09. 08. 2010 Stran: 8
BORZNI TEDEN
Po dobrem mesecu dni je osrednji borzni indeks Ljubljanske borze (SBI TOP) na tedenski ravni trgovanje le končal v zelenih (pozitivnih) številkah. Tako je SBI TOP petkovo trgovanje še petič zapored sklenil s pozitivnim predznakom in je pri 831 indeksnih točkah za blizu tri odstotke v plusu. Levji delež k rasti indeksa sta v prejšnjem tednu prispevali "ljudski" delnici novomeške Krke in mariborske Nove KBM. Pri tem se je vrednost Krkine delnice z nivojev okrog 65 evrov v tednu dni povzpela na 68 evrov, kar je največ po 16. juniju, delnice Nove KBM pa z 10,2 na 10,7 evra, kar pa je največ po 12. juliju. Iz druge največje slovenske banke so medtem sporočili, da naj bi (to je uradni razlog) zaradi kasneje sklicane seje nadzornega sveta objavo nerevidiranih konsolidiranih polletnih rezultatov, torej za celotno skupino Nove KBM, s 25. prestavili na 31. avgust.
Delnice NLB sedaj v lasti Factor Leasinga
Medij: Gorenjski glas Avtorji: Šubic Simon Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih
Rubrika / Oddaja: Ekonomija Datum: 30. 07. 2010 Stran: 21
Naklo - Nakelski Merkur je pred časom prodal 0,3odstotni delež Nove Ljubljanske banke. Kupec, podjetje Vital, je za delnice odštel šest milijonov evrov oziroma 225 evrov po delnici. Ker je Vital hčerinsko podjetje družbe Talum v državni lasti, naj bi država s tem kršila zakon o prevzemih in ogrozila glasovalne pravice v NLB. A še preden je Agencija za trg vrednostnih papirjev začela preiskovati omenjeni sum, je Vital delež že prodal Factor Leasingu.
Časnik Dnevnik ob tem namiguje, da naj bi bil dejanski kupec delnic NLB kranjska Sava, ki naj bi z Vitalom sklenila opcijsko pogodbo. V Savi tega ne želijo komentirati. Državni poslanec iz vrst SDS Jože Tanko je nedavno Merkurjevo prodajo delnic NLB podjetju Vital označil za transakcijo s političnim ozadjem in "reševanje tajkuna Kordeža". Novi predsednik uprave Merkurja Bojan Knuplež je na naše vprašanje, kako komentira Tankove navedbe, odgovoril zelo kratko: "Ne komentiramo." Za prodajo 0,3-odstotnega deleža NLB Vitalu so se po Knupleževih besedah v Merkurju odločili zaradi poplačila obveznosti, sam posel pa je bil sklenjen dan pred razrešitvijo Bineta Kordeža z mesta predsednika uprave Merkurja.
Factor Leasing kupil od Vitala delnice NLB
Medij: Večer Avtorji: STA Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 29. 07. 2010 Stran: 11
Družba za svetovanje, trgovino in leasing Factor Leasing je pred dnevi kupila 26.748 delnic oz. približno 0,3 odstotka delnic NLB od družbe Vital. Kot je povedal direktor Factor Leasinga Boris Miklavčič, so delnice kupili zase kot naložbo. Delnice so bile po podatkih delniške knjige preknjižene v torek.
Družba Vital, hčerinska družba Taluma, katere večinska lastnica je država, je pred dnevi od Merkurja za šest milijonov evrov oz. za 225 evrov za delnico kupila skoraj 0,3 odstotka delnic NLB. S tem naj bi država, ki je tako posredno večinska lastnica Vitala, kršila zakon o prevzemih, pišeta časnika Dnevnik in Finance.
Kot so pojasnili na finančnem ministrstvu, zadeve preučujejo, z ugotovitvami pa bodo na četrtkovi seji seznanili tudi vlado. Po pisanju medijev bi zdaj lahko kateri koli izmed lastnikov NLB od države zahteval objavo prevzemne ponudbe po isti ceni, kot je delnice kupil Vital. Države k objavi prevzemne ponudbe sicer ne more prisiliti nihče, bi pa država izgubila glasovalne pravice, dokler prevzemne ponudbe ne objavi oziroma svojega deleža ne zniža pod prevzemni prag. Med drugim bi prevzem NLB po tej ceni rešil tudi del finančnih težav Zvona Ena Holdinga, Poteze Naložb v stečaju, Aktive Naložb, Maksime Investa, Publikuma, družb blizu belokranjskega poslovneža Darija Južne.
Bo država ostala brez glasovalnih pravic?
Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja,Ma. G.,F. M Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Dogodki dneva Datum: 29. 07. 2010 Stran: 3
Prodaja 0,2 odstotka Nove Ljubljanske banke
Ljubljana - Na Agenciji za trg vrednostnih papirjev (ATVP) so potrdili, da po uradni dolžnosti raziskujejo, ali je država (Vital, hčerinska družba Taluma, je v lasti državnega Elesa in zato z državo povezana oseba) z nedavnim nakupom paketa delnic Nove Ljubljanske banke (NLB) od kranjskega Merkurja kršila prevzemno zakonodajo. Če bi se sum potrdil, bi na prihodnji skupščini NLB država lahko ostala brez glasovalnih pravic. Po dosegljivih podatkih gre za paket 0,2 odstotka delnic NLB, s čimer je država še povečala delež v naši največji banki.
»Konkretnega nadzornega postopka ATVP ne more komentirati, v splošnem pa lahko odgovori, da obveznost objave prevzemne ponudbe po zakonu o prevzemih ne preneha, dokler ni dosežen končni prevzemni prag,« so včeraj na agenciji odgovorili na vprašanje, kakšna kršitev bi lahko nastala v primeru kupčije z delnicami NLB.
Na vprašanji, kdaj bodo odločili o sumu morebitne kršitve prevzemne zakonodaje in ali lahko odločitev pričakujemo do septembrske skupščine NLB (ta še ni sklicana, je pa napovedana, na njej bodo po doslej znanih napovedih odločali tudi o 400-milijonski dokapitalizaciji), konkretnega odgovora niso posredovali.
Poznavalci blizu NLB resno dvomijo, da bi se glavni nadzornik finančnega trga lahko odločil za tako oster ukrep, kot je odvzem glasovalnih pravic države v NLB. Bolj jih, denimo, zanima, zakaj je bila kupčija s paketom NLB sploh sklenjena. To zanima tudi poslansko skupino SDS, ki je v torek na vlado poslala več pisnih vprašanj o tem. Poslanska skupina se poleg tega, ali je država z Vitalovim nakupom paketa NLB kršila prevzemno zakonodajo, sprašuje, ali bo vlada zato zahtevala zamenjavo direktorja predsednika Talumove uprave Danila Topleka in ali bo zahtevala politično in kazensko odgovornost vpletenih. Poslance opozicije zanima tudi, na podlagi kakšnih strokovnih kriterijev je bil opravljen nakup paketa NLB in kakšna je bila finančna konstrukcija posla.
Danila Topleka iz zagate z delnicami NLB rešuje Sava
Medij: Dnevnik Avtorji: Vuković Vesna,Polanič Matjaž Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 28. 07. 2010 Stran: 19
Ljubljana - Talumova hčerinska družba Vital ni več lastnica delnic NLB, ki jih je pred kratkim kupila od Merkurja. Skoraj hkrati, ko je vlada zaradi suma, da je državni Talum z nakupom delnic NLB ogrozil glasovalne pravice države v NLB, začela razčiščevati ozadje omenjenega posla, je namreč Talumovo hčerinsko podjetje te delnice že prodalo. Iz delniške knjige NLB je razvidno, da jih je kupila družba Factor Leasing.
Kljub temu je s šest milijonov evrov vrednim poslom še vedno povezanih veliko nenavadnih podrobnosti. Čeprav je Talumovo podjetje te delnice uradno prodalo Factor Leasingu, ta po naših podatkih ni njihov končni lastnik. Tako je po naših informacijah Talumovo podjetje pogodbo o prodaji teh delnic podpisalo s Savo in ne s Factor Leasingom (preko družbe HTC Dva lastnik številnih Merkurjevih trgovskih centrov). S podatkom, da je kupec deleža v NLB res Sava, naj bi Talum včeraj uradno seznanil tudi nadzorni svet Elesa, večinskega lastnika Taluma.
V Savi pod vodstvom Janeza Bohoriča nam včeraj na vprašanje, ali so z družbo Vital in kasneje s Factor Leasingom sklenili kakršnokoli pogodbo za delnice NLB in kdaj so to pogodbo sklenili, zaradi enakomerne obveščenosti delničarjev niso želeli odgovoriti. Povedali so nam le, da vse pomembne podatke o morebitnih zavezujočih nakupnih ali prodajnih pogodbah razkrivajo v polletnih in letnih poročilih.
