NLB

Medij: Dnevnik Avtorji: Vuković Vesna,Rankov Suzana Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 25. 01. 2012 Stran: 22

Ljubljana - O soglasju k prodaji desetodstotnega deleža Mercatorja v lasti NLB Agrokorju bodo očitno odločali delničarji banke, med katerimi ima večinski lastniški delež Republika Slovenija. Pri odločanju o izdaji soglasja za prodajo Mercatorja se je namreč več članov nadzornega sveta zaradi »morebitnega nasprotja interesov oziroma ustvarjenega videza o nasprotju interesov« izločilo, tako da nadzorni svet NLB »zaradi nesklepčnosti« sploh ni mogel odločati. Upravi je zato predlagal sklic skupščine.

Na drugi strani pa je pričakovati, da bo uprava Pivovarne Laško iz dnevnega reda ponedeljkove skupščine umaknila odločanja o soglasju k prodaji njenega četrtinskega deleža Mercatorja. Ker se je Mercator minuli teden odločil, da ne bo objavil prevzemne ponudbe za Pivovarno Laško, namreč ni več pravnih podlag za skupščinsko odločanje o soglasju k prodaji delnic Mercatorja po zakonu o prevzemih. O prodaji delnic Agrokorju bo tako odločal kar nadzorni svet pivovarne. Več bo predvidoma znano po jutrišnji seji nadzornega sveta Pivovarne Laško. Če se bo uprava odločila, da bo z dnevnega reda v ponedeljek umaknila predlog za prodajo Mercatorja, se bodo delničarji zgolj seznanili z elementi oziroma vsebino pogodbe o prodaji delnic Mercatorja, kot je zahtevala Kapitalska družba.

Medij: Finance Avtorji: Weiss Monika Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 24. 01. 2012 Stran: 9

Bodo nadzorniki NLB na čelu z Markom Simonetijem danes sposobni sprejeti odločitev o prodaji Mercatorja? Ne, napovedujejo viri.

Da so razmere v desetčlanskem nadzornem svetu (NS) največje državne banke negotove, je jasno že od volitev - predvsem pa od odstopa prvega možabanke Boža Jašoviča. Spomnimo, da je odstopil 20. decembra lani; formalno zaradi razhajanj z lastnikom (državo oziroma Pahorjevo vlado) o prodaji Mercatorja, funkcijo bo opravljal do prihoda naslednika. Po naših virih niti petčlanska uprava o prodaji - NLB ima neposredno 10,75 odstotka Mercatorja, še 4,2 odstotka pa imata Prvi faktor in Banka Celje - ni bila soglasna. Ali je bil ob belgijskem članu proti še kdo, ni jasno. Omenimo pa, da ob Jašoviču ni napovedal odstopa nobeden izmed trojice članov uprave, ki si jih je vupravo kot mandatar formalno sam izbral Jašovič (David Benedek, Robert Kleindienst, Marko Jazbec).

In kaj bo danes?

Medij: Večer Avtorji: Stepišnik Matija,Jager Vasja Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: V žarišču Datum: 21. 01. 2012 Stran: 4

Goran Crnčevič, lastnik skupine Spectator in nekdanji solastnik hrvaške lizinške družbe NLB Optime Leasing, o tožbi zoper NLB in njeno hrvaško lizinško družbo za 157 milijonov evrov in ozadju spora

Najprej razjasnimo, kakšen je sploh prvotni namen NLB-jeve hrvaške lizinške firme Optima Leasing. Banka naj bi jo bila ustanovila kot obvod, preko katerega se je želela vrniti na Hrvaško?

"Tako je, Optimo Leasing smo ustanovili skupaj z ljudmi iz NLB na njihovo željo, bila je mišljena kot mostišče, preko katerega bi se NLB po tihem vrnila na hrvaški trg, s katerega so jo pregnali po zapletu z varčevalci Ljubljanske banke. V ta namen smo preko Optime odprli A štedno banko, v katero sem vložil pet milijonov evrov in ji pomagal pridobiti vse papirje; to je bil v 18 letih edini primer ustanovitve nove banke na Hrvaškem."

Pred dvema letoma pa se je odnos med vami, NLB in upravo Leasinga skrhal. Zakaj?

"Leta 2009, po okoli petih letih poslovanja Optime, sem kot njen solastnik in član nadzornega sveta opazil, da v firmi primanjkuje denarja. Banki, NLB in Raiffeisen, sta vanjo skupaj plasirali 116 milijonov evrov in normalno bi bilo, da bi se denar skozi aranžmaje pričel vračati. Uprava Optime pa je v načrtu za leto 2010 zapisala, da pričakuje, da bo družba ustvarila vsega pet milijonov evrov prometa, kar je na nivoju manjšega podjetja. Zato sem kot solastnik pričel postavljati vprašanja in zahteval dokumentacijo, vendar nisem mogel do nje in sem zaznal, da obstaja sprega med ljudmi iz Ljubljane in Hrvaške."

Zakaj vam niso dali dokumentov? "Ne morete jih dobiti, to niso vaši posli, so mi rekli. In podobno. Uprava Optime se je izmikala, da deluje po navodilih iz NLB. Po mojih izračunih danes v tej firmi manjka od 80 do 100 milijonov evrov; to je denar, ki je prišel iz Ljubljane in je preprosto izpuhtel."

Milijonski krediti za cenene parcele

Medij: Dnevnik Avtorji: Vuković Vesna,Rankov Suzana Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 12. 10. 2011 Stran: 19

Ljubljana - Nova Ljubljanska banka in Banka Celje sta po letu dni ponovno dobili glasovalne pravice v Pivovarni Laško. Vrhovno sodišče je namreč odpravilo odločbo Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP), ki je v primeru zasega delnic Pivovarne Laško ugotovila, da sta banki delovali usklajeno in jima zato do objave namere za prevzem ali zmanjšanja skupnega deleža pod 25 odstotkov prepovedala uresničevati glasovalne pravice. Pričakovati je, da bo vrhovno sodišče odpravilo tijdi odločbo, s katero je ATVP šestim bankam - Novi Ljubljanski banki, Banki Celje, Gorenjski banki, Abanki, NKBM in Banki Koper - iz istih razlogov odvzela glasovalne pravice v Mercatorju.

Že kot je ATVP septembra lani sprožila postopek proti bankah, ki so avgusta 2009 Infond Holdingu zasegle delnice Pivovarne Laško in Mercatorja, s katerimi so bila zavarovana njihova posojila, so se pojavili dvomi v strokovnost početja agencije. Bankam je ATVP, ki jo vodi Damjan Žugelj, očitala, da brez objave prevzema delujejo na podlagi sporazuma in da je njihov skupni cilj utrditi nadzor v Mercatorju in Pivovarni Laško. Nova Ljubljanska banka in Banka Celje imata skupaj 26,4 odstotka Pivovarne Laško, pri čemer je NLB 49,55-odstotna lastnica Banke Celje. Medtem ko pri Laškem ATVP glasovalnih pravic ni odvzela vsem bankam, ki so zasegle delnice Laškega, je pri Mercatorju odločbo izdala šestim bankam (ki skupaj obvladujejo 25,49 odstotka Mercatorja) in izpustila le dve banki v tuji lasti (Unicredit in banko Hypo).

Medij: Dnevnik Avtorji: Vuković Vesna,Rankov Suzana Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 22. 06. 2011 Stran: 20

Ljubljana - Banke so pristale na moratorij za odplačilo kratkoročnih posojil in obrokov dolgoročnih posojil Pivovarne Laško in Pivovarne Union najmanj do konca septembra. Toda Nova Ljubljanska banka kot največja upnica je Laščanom postavila pogoj - uprava in nadzorni svet morata z dnevnega reda petkove skupščine umakniti predlog za preoblikovanje Skupine Pivovarna Laško v pogodbeni koncern.

NLB skupaj z Banko Celje na skupščini zaradi postopka Agencije za trg vrednostnih papirjev sicer ne bo imela glasovalnih pravic. Sodeč po glasovanju na lanski skupščini, na kateri je kljub nasprotovanju NLB preoblikovanje dobilo precejšnjo podporo preostalih delničarjev, bi bil predlog lahko izglasovan na letošnji skupščini. V Laškem si ne želijo zaostrovanja odnosov z NLB kot največjo lastnico in upnico, zato bodo poskušali z njo do konca tedna doseči kompromis. Tudi če dogovora ne bo, po napovedih ni pričakovati, da bi uprava in nadzorni svet umaknila odločanje o soglasju k pogodbam o obvladovanju Pivovarne Union in Radenske. Vendar je kljub temu vprašanje, če bo predlog letos dobil zadostno podporo pri drugih lastnikih.

Medij: Večer Avtorji: Čokl Venessa Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: V žarišču Datum: 25. 01. 2011 Stran: 3

V preteklosti niso vedno ravnali tako, da bi bilo očitno, da so v službi oznanjevanja, izobraževanja ter sociale in karitativnosti, sporočajo iz mariborske nadškofije, tega je zdaj konec. Nadškofija ni pravi naslov za podatke o poslovanju Gospodarstva Rast, holdingov Zvon Ena in Zvon Dva ter T-2

Ker se tednik L'espresso sklicuje "na vatikanski dokument, ki ga nadškofija nima in ne pozna, ga ne more komentirati", pravijo v mariborski nadškofiji na italijanske podatke o globini finančne luknje nadškofije in z njo povezanih finančnih, gospodarskih družb. In: "V italijanskem tedniku so bile objavljene netočne trditve o gospodarskem položaju Nadškofije Maribor in z njo povezanih družb."

Naprej pa posredna ostra kritika na račun zamenjanega vodstva nadškofijske gospodarske uprave, ki jo je do konca lanskega leta vodil Mirko Krašovec: "Zavedamo se, da v preteklosti nismo vedno ravnali tako, da bi bilo očitno, da je naše poslanstvo izključno v službi oznanjevanja, izobraževanja in socialno-karitativnega poslanstva ... Namen je bil zagotoviti trdnejšo finančno osnovo za redno in boljše delovanje osnovnega pastoralnega, vzgojno-izobraževalnega ter socialno-kulturnega delovanja. To je v drugih državah urejeno s pomočjo proračunskih sredstev. Ker pa tega pri nas ni bilo, smo se poskušali angažirati na gospodarskem področju. Danes se je tak način pokazal kot neprimerna rešitev za cerkveno ustanovo. V prihodnje smo odločeni to spremeniti. V prihodnje bo gospodarstvo v službi osnovnega poslanstva nadškofije, ne pa iskanja zaslužka. Pri tem ne moremo biti hitrejši zaradi reševanja trenutnih razmer. Odločeni pa smo se iz napačnih odločitev v preteklosti česa naučiti za prihodnost."

Medij: Večer Avtorji: Ferluga Irena,G. R. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 21. 12. 2010 Stran: 9

Strategija Skupine NLB do leta 2015 predvideva racionalizacije na številnih področjih od dezinvestiranja do racionalizacije notranje organizacije. Sedanja lastniška struktura banke onemogoča hitro pridobivanje dodatnega kapitala, NLB pri profitabilnosti in stroškovni učinkovitosti zaostaja za konkurenti.

Ali se lahko zaradi izvajanja oktobra sprejete strategije razvoja Skupine NLB 2010-2015 zaposleni v banki bojijo za svoja delovna mesta? Eno od področij racionalizacije stroškov so tudi stroški dela, kar namerava uprava banke doseči s programom prestrukturiranja zaposlenih v NLB. "Koliko in kje bo treba zmanjšati število zaposlenih, bo znano po končani celoviti analizi procesov v prvi polovici naslednjega leta, v prvi vrsti pa bodo izkoriščene vse mehke metode. Med drugim se bo ugotavljala tudi delovna uspešnost delavcev, ki je skladno s kolektivno pogodbo dejavnosti prvi kriterij za ohranitev delovnega mesta. V program prestrukturiranja delavcev bodo vključeni tudi sindikati v NLB," so na naše pisno vprašanje odgovorili v NLB, kjer je bilo konec septembra zaposlenih 4031 ljudi (v celotni skupini več kot 8000).

Medij: Dnevnik Avtorji: Vuković Vesna Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 26. 11. 2010 Stran: 18

Ljubljana - Država kot največja lastnica Nove Ljubljanske banke (NLB) je na včerajšnji skupščini s predlaganimi sklepi in njihovo obrazložitvijo izrazila nestrinjanje z nedavno sprejeto petletno strategijo uprave in nadzornega sveta. Iz sklepov, ki jih je predlagala, namreč sledi, daje pripravljena sodelovati pri dokapitalizaciji v višini 250 milijonov evrov zato, da banka izpolni zahteve po višjem regulatomem kapitalu in da se krepi kapitalska trdnost banke. Očitno pa ne namerava finančno podpreti strategije, s katero bo banka dosegla kapitalsko ustreznost na račun umika s trgov, odprodaje za državo pomembnih naložb banke, kot je na primer Banka Celje, ter krčenja poslovanja.

Predsednik uprave NLB Božo Jašovič je v nedavnem pogovoru za Dnevnikov Objektiv dejal, da je razlog za njegov odstop lahko stališče lastnikov, da zavračajo strategijo. Zato smo ga po skupščini vprašali, ali bo ponudil odstop. »Še enkrat bomo pogledali, kaj so stališča države. Do strategije obstajajo zadržki, nisem pa razumel, da bi kategorično zavrnila našo strategijo. Želi, da smo preudarni in previdni pri dezinvestiranju in da to storimo, če bo to nujno potrebno za zagotavljanje kapitala banke.« Na pripombo, da so bili zavrnjeni vsi sklepi, ki so predvideli dokapitalizacijo izključno za izvajanje strategije, paje Jašovič odgovoril, daje bil predlog uprave in nadzornega sveta zavrnjen, ker lastniki menijo, da pooblastilo za izvedbo dokapitalizacije že imajo.