Gorenjska banka

Medij: Dnevnik Avtorji: Vuković Vesna,Rankov Suzana Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 12. 11. 2010 Stran: 24

Ljubljana - Ker se ključni lastniki Abanke Vipe ne morejo dogovoriti o skupnem upravljanju in ker Zavarovalnica Triglav kot največji delničar ne želi biti izigrana pri morebitni prodaji banke pod prisilo, je Triglav pripravil osnutek delničarskega sporazuma med delničarji Abanke. Z njim želi oblikovati blok lastnikov, ki bi skupaj obvladovali vsaj 51 odstotkov Abanke. V nadaljevanju bi ob sodelovanju Kapitalske družbe objavili ponudbo za prevzem banke in s tem za nekaj časa stabilizirali lastniško strukturo naše tretje največje banke.

Medtem pa skupina lastnikov okoli Save, zlasti Zvon in Vipa Holding, intenzivno išče način za umik iz lastništva, in to ne glede na neugodne razmere na kapitalskih trgih. Sava ni konkretno odgovorila na naše vprašanje, ali so se v zadnjem času srečali s predstavniki španskega bančnega velikana Santander kot zainteresiranim kupcem, je pa iz pojasnil razbrati, da informacije o interesu španske banke Santander za Abanko držijo: »Vprašanje se nanaša na naše potencialne naložbene namere, katerih pa skladno z našo politiko poročanja do njihove uresničitve ne komentiramo.«

Težava Abankine lastniške strukture je, da za približno polovico lastnikov velja, da se soočajo s hudimi težavami pri poslovanju in visoko zadolženostjo. Deleže v Abanki so v času gospodarske rasti kupili z bančnimi viri ali pa so delnice pri bankah zastavili za posojila za druge naložbe, kijih ob izteku odplačilne dobe ne morejo poplačati. Glede na slabo finančno stanje pomembnega dela lastnikov je jasno tudi, da ne morejo zagotavljati kapitalske trdnosti banke, če bi se izkazala potreba po dokapitalizaciji.

Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 19. 10. 2010 Stran: 9

Abanka v prvem polletju povečala bilančno vsoto in dobiček

Ljubljana - Nadzorni svet Abanke pod taktirko šefa kranjske Save Janeza Bohoriča seje na včerajšnji seji seznanil s poročilom o poslovanju banke. Predvidoma je obravnaval devetmesečne rezultate, ki jih bo Abanka po finančnem načrtu objavila zadnje dni oktobra. Nadzorniki so včeraj govorili tudi o nadaljnjih postopkih za imenovanje predsednika uprave Abanke, potem ko kandidat za šefa banke Matej Narat ni prestal kadrovskega sita glavnega nadzornika bančnega trga.

Znano je, da je nadzorni svet za novega šefa Abanke pred časom predlagal nekdanjega člana uprave NLB Mateja Narata, vendar pri tem ni bil uspešen, saj Banka Slovenije Naratu ni izdala licence za opravljanje funkcije člana uprave banke. S tem ostaja uprava Abanke dvočlanska, po statutu pa ima lahko od tri do pet članov.

Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 30. 09. 2010 Stran: 9

Blokirane glasovalne pravice v Mercatorju

Agencija za trg vrednostnih papirjev jim očita usklajeno delovanje pri lanski zaplembi delnic »najboljšega soseda« in kršitev zakona o prevzemih

Ljubljana - Agencija za trg vrednostnih papirjev je šestim domačim bankam »zablokirala« glasovalne pravice v Mercatorju zaradi usklajenega delovanja pri lanski zaplembi delnic najboljšega soseda in kršitve zakona o prevzemih.

Brez glasovalnih pravic v Mercatorju so ostale Nova Ljubljanska banka, Banka Celje, Abanka Vipa, Nova Kreditna banka Maribor, Banka Koper in Gorenjska banka; te skupaj obvladujejo nekaj več kot četrtino (25,5 odstotka) najboljšega soseda, ne pa tudi dve tuji banki (Unicredit in Hypo Alpe-Adria-Bank), ki skupaj obvladujeta desetino Mercatorja.

To pomeni, da banke, med njimi tudi Nova Ljubljanska banka, ne morejo upravljati svoje premoženje v najboljšem sosedu, kar je že druga ostra sankcija, ki jo je proti bankam v slabem tednu dni izrekla ATVP. Ne gre pozabiti, da je glavni nadzornik kapitalskega trga prejšnji teden ostro ukrepal tudi v primeru Pivovarne Laško in dvema bankama (Novi Ljubljanski banki in Banki Celje) zaradi usklajenega delovanja zamrznil glasovalne pravice v Laškem.

Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 24. 09. 2010 Stran: 9

Ljubljana - Svet Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP) je včeraj odločil glede lanske bančne zaplembe delnic Pivovarne Laško in Mercatorja. Gre za morebitno usklajeno delovanje in s tem kršenje zakona o prevzemih.

Znano je, da je ATVP zaradi suma usklajenega delovanja maja letos vzel pod drobnogled osem bank, ki so avgusta lani skoraj sočasno mariborskemu holdingu Infond zaplenile delnice Pivovarne Laško in Mercatorja: poleg Nove Ljubljanske banke in Banke Celje so delnice takrat zasegle še Abanka Vipa, Nova Kreditna banka Maribor, Probanka, Gorenjska banka, Banka Koper in avstrijska banka Hypo, ki so tako postale tudi pomembne solastnice obeh družb; v pivovarni danes skupaj obvladujejo več kot polovico kapitala, v Mercatorju pa imajo skoraj 35 odstotkov kapitala.

Ker so se banke za zaplembo odločile skoraj sočasno, je ATVP posumil, da bi lahko pri tem šlo za usklajeno delovanje, kar pa zakon o prevzemih prepoveduje, zato je proti bankam v primerih obeh podjetij začel postopek. Presojo je, kot so potrdili na ATVP, končal včeraj, odločitev pa še ni znana, saj želi glavni nadzornik finančnega trga s svojo odločitvijo najprej seznaniti vse banke, ki jih je vzel pod drobnogled.

Medij: Dnevnik Avtorji: Vuković Vesna,Rankov Suzana Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 07. 09. 2010 Stran: 21

Kakšni so dejanski nameni direktorja Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP) Damjana Žuglja, je vprašanje, ki se zastavlja vpletenim ob branju obrazložitve poziva, s katerim je agencija začela postopek proti bankam kot lastnicam Mercatorja in Pivovarne Laško zaradi suma kršitve prevzemne zakonodaje.

Utemeljitev, s katero poskuša ATVP bankam dokazati usklajeno delovanje pri lanskem zasegu delnic Infonda Holdinga in ki jo razkrivamo, namreč tudi pravni strokovnjaki, ki so želeli ostati neimenovani, označujejo za pomanjkljivo in strokovno neutemeljeno. Kljub temu pa je iz neuradnih informacij mogoče slutiti, da name- 1 rava ATVP vztrajati do konca bankam prepovedati uresničevanje glasovalnih pravic do objave prevzema ali zmanjšanja skupnega deleža pod 25 odstotkov Mercatorja in Pivovarne Laško.

Med bankami naj bi veljal sporazum

Agencija ocenjuje, da v lastništvu Mercatorja vsaj od avgusta 2009 usklajeno delujejo NLB, Banka Celje, Gorenjska banka, Abanka Vipa, Nova KBM in Banka Koper, ki skupaj obvladujejo 25,49-odstotni delež, v Pivovarni Laško pa poleg omenjenih bank še Probanka, njihov skupni delež znaša 46,54 odstotka. Očita jim, da brez objave prevzema delujejo na podlagi sporazuma in da je njihov skupni cilj utrditi nadzor v Mercatorju in Pivovarni Laško. S tem naj bi banke kršile prevzemno zakonodajo. Argumenti ATVP za dokazovanje usklajenega delovanja bank v Mercatorju in Pivovarni Laško so skoraj identični, o nijh pa je mogoče resno dvomiti že na podlagi javno znanih dejstev in informacij.

Prvič; agenciji se zdi sporno, da so banke v zgolj devetih dneh avgusta lani skupaj presegle prevzemni prag v obeh družbah. Toda znano je, da je bil aprila lani sprejet zakon o jamstveni shemi, ki je bankam, ki so za svoje poslovanje pridobile jamstva države, prepovedal nadaljnje financiranje menedžerskih odkupov. Poleg tega Infond Holding, ki je imel pri bankah večinoma kratkoročna posojila, teh ob zapadlosti ni mogel poplačati, zato so banke začele po večkratnih neuspešnih pozivih za vračilo posojil vnovčevanje za posojila zastavljenega premoženja, torej delnic Mercatorja in Pivovarne Laško. Ob tem velja posebej opozoriti, da je NLB kot največja kreditodajalka Infonda Holdinga z javnim pozivom lani junija poskušala najti morebitne kupce za deleže v Mercatorju in Pivovarni Laško, s kupnino pa bi nato poplačala posojila Infondu Holdingu. Toda ponudbe so bile neustrezne, zato je NLB kot prva izmed bank upnic po zasegu delnic te avgusta lani prodala na Ljubljanski borzi, kar ji je dovoljevala zakonodaja in kar so predvidele tudi posojilne pogodbe z Infondom Holdingom. Da bi zaščitile svoje interese, so NLB v naslednjih dneh sledile ostale banke, med drugim zato, ker je Infondu Holdingu zaradi insolventnosti že grozil stečaj in ker je začela strmo padati tudi vrednost delnic Laškega in Mercatorja na borzi. Težko je torej sklepati, da je bil interes bank pridobiti nadzor nad vodenjem Mercatorja, ampak zgolj zavarovanje njihovih finančnih interesov. ATVP moti, da so se posojila iztekla skoraj sočasno

Drugič; ATVP banke sumi kršitve zakonodaje tudi zato, ker so v zelo kratkem času skupaj presegle prevzemni prag 25 odstotkov, medtem ko so imele pred tem skupaj zanemarljive deleže. Ob tem je jasno, da banke niso mogle pridobiti manjšega deleža glede na astronomsko posojilno izpostavljenost Infonda Holdinga. Zavarovanje posojil je običajna bančna praksa, v primeru težav pri poplačilu posojilnih obveznosti pa banke v postopke unovčevanja zavarovanj sili tudi Banka Slovenije.

Medij: Delo Avtorji: Križnik Božena Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki dneva
Datum: 29. 07. 2010 Stran: 3

Obetavno partnerstvo Pogodbo o prodaji deleža sta partnerja podpisala 7. julija, veljati pa bo začela, ko prevzem odobrijo pristojne institucije za varstvo konkurence - Koliko bodo Avstrijci plačali za celotni delež, še ni znano Ljubljana - O prevzemu Lesnine - pogodba bo začela veljati, ko jo bodo potrdili uradi za varstvo konkurence v Sloveniji, Avstriji, Nemčiji, na Hrvaškem in v drugih državah, kjer posluje bodisi ciljna družba bodisi prevzemnik- sta se partnerja začela dogovarjati na začetku letošnjega leta.

Koliko bodo Avstrijci plačali za celoten delež, ni znano, poznavalci pa družbo vrednotijo na okrog 150 milijonov evrov. Približno tolikšna bi bila tržna kapitalizacija po ceni delnice, ki sojo v prevzemni ponudbi plačali menedžerji skupaj s Publikumom Trezorjem pred poldrugim letom.

Glede na razmere na kapitalskih trgih, gospodarsko krizo in verjetne težave lastnikov s financiranjem menedžerskega prevzema lahko sklepamo, da so številke v pogodbi občutno nižje. XXXLutz se je želel dokopati do pomembnega deleža v Lesnini že takrat, ko sta svoja deleža prodajali Kapitalska in Slovenska odškodninska družba. Vendar ga je po dveh letih neuspešnih pogajanj (z več potencialnimi kupci) premagala družba Siringa, ki je prek družbe Glen v lasti menedžerjev Lesnine (24-odstotni lastnik je Bojan Papič) in Publikuma Trezorja. Trojica je avgusta 2008 v uspešni javni ponudbi odkupila dobrih 27 odstotkov delnic Lesnine in postala njena 62,4-odstotna lastnica, konec leta sta Glen in Publikum Trezor prenesla svoja deleža na Siringo, skoraj četrtinski delež pa ji je - za dobro ceno 2000 evrov za delnico - prodala tudi država. Sledila je iztisnitev malih delničarjev, zmanjšanje osnovnega kapitala in preoblikovanje delniške družbe v družbo z omejeno odgovornostjo.

Je posojilo razlog za prodajo?

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 31. 05. 2010 Stran: 19

Ljubljana - Več sto tisoč slovenskih vlagateljev bo letos ostalo brez dividend. Zaradi rekordnih izgub in prevelikega obsega finančnega dolga številne najpomembnejše slovenske družbe letos ne načrtujejo izplačila dividend, le redke pa bodo svojim delničarjem razdelile višje dividende kot v minulem letu.

Nova KBM, Nova Ljubljanska banka, Zavarovalnica Triglav, Gorenje, Helios, Luka Koper, Pozavarovalnica Sava, Istrabenz, Juteks, Iskra Avtoelektrika, Mlinotest in Intereuropa so le nekatere večje družbe, ki letos svojim delničarjem ne nameravajo izplačati dividend. Teh ponovno ne bo dobila niti večina od okoli pol milijona delničarjev holdingov, ki so nastali iz nekdanjih pooblaščenih investicijskih družb. Glavno besedo o (ne)izplačilu dividend bodo imeli seveda delničarji. Ti bodo namreč o delitvi bilančnega dobička odločali na skupščinah, ki se bodo v večji meri začele odvijati prihodnji mesec.

Vse družbe, ki kotirajo na Ljubljanski borzi, bodo po neuradnih ocenah letos za dividende namenile manj kot 100 milijonov evrov, od česar večina odpade na Krko in Mercator. Družbi, ki ju vodita Jože Colarič in Žiga Debeljak, bosta namreč letos za izplačilo dividend skupaj namenili kar 64 milijonov evrov oziroma 12 milijonov evrov več kot leto prej. Na tretje in četrto mesto po višini dividend sta se uvrstila Gorenjska banka in Telekom Slovenije. Slednji je za dividende v preteklih letih namenjal najvišje zneske, letos pa naj bi delničarjem izplačal za slabih 20 milijonov evrov dividend. Sedaj že nekdanji predsednik uprave Telekoma Slovenije Bojan Dremelj je sicer vletnem poročilu zapisal, da z letošnjim predlogom za izplačilo dividend »ohranjajo stabilno politiko dividend«, vendar pa velja ob tem omeniti, da bo letošnja dividenda Telekoma predvidoma za polovico nižja kot lani in štirikrat nižja kot v letu prej.

Medij: Gorenjski glas Avtorji: Zaplotnik Cveto Teme: Sklici skupščin delniških družb Rubrika / Oddaja: Aktualno Datum: 14. 05. 2010 Stran: 3

Delničarji Gorenjske banke bodo junija prejeli še trideset evrov dividende na delnico.

Kranj - Delničarji Gorenjske banke so na včerajšnji skupščini na Brdu potrdili vse predlagane sklepe, med drugim tudi uporabo bilančnega dobička za leto 2009. Banka je že 24. marca izplačala lastnikom 40 evrov vmesne dividende (bruto) v skupnem znesku 12,23 milijona evrov, včeraj pa je od 12,56 milijona evrov preostalega bilančnega dobička namenila za dividende še 9,17 milijona evrov oz. 30 evrov (bruto) na delnico, ki jih bo delničarjem izplačala 14. junija. Skupščina se je seznanila tudi z letnim poročilom banke in s poročilom nadzornega sveta, iz katerega je razvidno, da je banka lani poslovala uspešno. Ustvarila je 41 milijonov evrov dobička pred obdavčitvijo in je z 11,42-odstotno donosnostjo na kapital pred obdavčitvijo in z 2,17-odstotnim donosom na aktivo močno presegla slovensko bančno povprečje, ki za lani znaša 3,83 oz. 0,32 odstotka. Med bankami, ki poslujejo v Sloveniji, je bila Gorenjska banka lani po ustvarjenem dobičku pred obdavčitvijo prva, po kapitalu druga in po bilančni vsoti deseta. Banka tudi letos uspešno posluje in je v prvem četrtletju ustvarila že 29 odstotkov načrtovanega dobička pred obdavčitvijo in polovico načrtovanega porasta bilančne vsote, predsedniku uprave Gorazdu Trčku in članu Srečku Korberju pa se bo s 1. junijem v upravi pridružil še Tilen Zugwitz.

Medij: Večer Avtorji: Sta Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 11. 05. 2010

Konzorcij štirih bank, ki prodajajo delež v Mercatorju, se z vodstvom trgovske družbe usklajuje o načinu izvedbe skrbnega pregleda Mercatorja, je dejal Uroš Marter, direktor Arkasa, ki posreduje pri prodaji. Postopek se bo verjetno nekoliko zavlekel, tudi zaradi objave Mercatorjeve namere za odkup Merkurjevih trgovin.

V konzorciju bank, ki prodajajo delnice Mercatorja, so po izstopu NKBM in Abanke Vipa še Unicredit banka Slovenije (v lasti ima 8,01 odstotka Mercatorja), matična Unicredit (0,89 odstotka), Gorenjska banka (3,8 odstotka), Banka Koper (2,08 odstotka) in Hypo banka (2,01 odstotka), ki imajo skupaj 17 odstotkov Mercatorja.

Kot je včeraj pojasnil Marter, si omenjene banke prodajo Mercatorja še vedno želijo speljati do konca. "Trenutno se usklajujemo, kako bi zadevo speljali predvsem glede skrbnega pregleda Mercatorja. Pred nakupom se namreč opravi skrbni pregled, kar pa je pri Mercatorju bolj zakomplicirano, ker je javna družba in nima navade razkrivati informacij, ki so potrebne pri skrbnem pregledu," je dejal.